Mrzla rosa, ostra kosa, rada travca se kosi (FOTO)

»Bila si grabljica v rožnatem krilu. Bil je lep dan. Bil je lep dan. Nato sva še dolgo dišala po senu,« je v eni svojih pesmi zapisal Tone Kuntner. Tega dne, ko se je ročno kosila trava na najvišje ležečem travniku v Posavju, na 947 m visoki Lisci, so si nekatere grabljice res nadele rožnata krila, a dan ni bil posebno lep. Vse dopoldne je deževalo, in ko so se na Lisci jeli zbirati kosci in grabljice, so se zaskrbljeno ozirali v nebo, ali jim bo prizaneslo in jim namenilo nekaj ur lepega vremena. Nebo jih je uslišalo in kmalu po tretji uri popoldne so se kosci s kosami na ramah spustili po travnatem hribu in zarezali v gorsko travo, za njimi pa grabljice, med katerimi je bilo veliko rosno mladih.

Med grabljice se je vrinil tudi Pavel Drobne z Ledine – Ledina je imela najštevilčnejšo ekipo in prepoznavne majice –, ki vsako leto organizira tradicionalni prvomajski tek na Lisco. Prireditev je letos zaradi koronavirusa odpadla, a Pavle je napovedal, da jo bo izpeljal 15. avgusta. Človek bi od takega možakarja pričakoval, da bo vihtel koso, a je priznal, da tega opravila ne obvlada, saj vedno kosi samo s kosilnico na laks. Med kosci je bil tudi Stanko Klenovšek, ki je vsako leto na prizorišče prišel s konjsko vprego in vozom; mrvo so ročno naložili na voz, nanjo položili žrd, voz povezali in odpeljali. Tradicionalen prikaz ročne košnje in spravila sena v strojno-motoriziranem času je čedalje bolj nenavadno opravilo, za sodobno kmetijstvo že davno zastarelo. Tradicionalna košnja na Lisci, tokrat že deveta, je zato namenjena prav obujanju in ohranjanju starih običajev. Letos je organizator, Kulturno, športno in turistično društvo Blaž Jurko z Razborja, pripravil zgolj košnjo in grabljenje, preostale stvari, ki so navadno spremljale ta dogodek, pa opustil. Ni bilo ocenjevanja jabolčnikov, ocvirkovih potic in puhel, pa tudi ne tržnice domačih izdelkov. Tudi otroci, za katere so včasih pripravili zanimive igre, saj so jim v kupe trave skrili sladke dobrote, ki so jih morali potem iskati, so bili letos malce prikrajšani. So se pa zabavali s kotaljenjem po sicer mokri travi, pomagali spravljati krmo v dolino ali pa so se po strmem pobočju sankali s kartoni.


Kljub okrnjenemu dogodku nikomur ni bilo dolgčas. Zbralo se je še več koscev in grabljic kot prejšnja leta, gospodar Milan

Gledalci

Volavšek iz Henine pri Polani, ki je idejni oče prireditve, je prinesel bariglo jabolčnika, ki je bil včasih običajna pijača koscev, in tudi organizator je prinesel nekaj tega pogonskega goriva za kosce. Kmečke ženske so spekle ocvirkovo potico in ob malici so kosci že zapeli.

Prišla je tudi mehanizirana konkurenca, dva kosca s kosilnicama na laks pa klasična bečeeska, in nazadnje so prikazali še pripomoček za grabljenje na strmem pobočju, priključen na klasično kosilnico. Vmes pa je bilo slišati neutrudno brušenje in klepanje kos. Letos je ta posel opravljal Ivan Jelenc, najstarejši član kulturnega društva Miklavž iz Šmiklavža nad Rimskimi Toplicami, ki se trudi ohranjati stare ljudske šege in običaje in delovna opravila iz preteklosti.