Muhasta pomlad prinesla hudo sušo

Čeprav je april pregovorno vremensko muhast mesec, je letošnji začetek vegetacijske sezone izjemen po prepletanju vremensko neugodnih razmer. Začelo se je že z milo zimo, v pomladi pa smo priča veliki variabilnosti vremena: nadpovprečno topli popoldnevi, hladna jutra s pozebo, suša, pogost veter in požarna ogroženost. Začetek druge dekade aprila je prinesel novo kratkotrajno, vendar občutno ohladitev, s temperaturami zraka pod 10 °C. Hladna fronta se je 20. aprila od severa bližala Alpam in dosegla Slovenijo v drugi polovici noči na 21. april. Meja sneženja se je spuščala in ponekod je sneg spet obliznil nižine. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Zjasnitev in umiritev vetra je spet prinesla nevarnost pozebe. Letošnji hladni valovi so že pobrali visok davek in so najbolj prizadeli sadno drevje ter zgodnjo zelenjavo.

Suša se stopnjuje

Padavin je bilo žal premalo, da bi omilile sušo. Najmanj jih je bilo na Primorskem, kjer je še vedno velika požarna ogroženost naravnega okolja. Izjemna meteorološka suša na Primorskem se nadaljuje, po 6. marcu je bilo padavin le za vzorec. Tla so zelo presušena tudi drugod po Sloveniji.

Pomanjkanje padavin je zaznamovalo prve tri mesece letošnjega leta. Zadnjič so bila tla dlje dobro preskrbljena z vodo decembra 2019, ko smo po vsej Sloveniji izmerili nadpovprečno količino padavin. Čas med božičem in veliko nočjo pa bi lahko opisali kot sušno podlago za nastop pomladi. V tem času so bila le tri krajša obdobja z dežjem, in sicer konec januarja, na prehodu v marec in v zadnji dekadi marca. Celokupno je od začetka leta do 19. aprila padlo bistveno manj padavin kot sicer: v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in severozahodu države 50–60 odstotkov, na severovzhodu, Celjskem in Koroškem 40–50 odstotkov, na Dolenjskem, v Beli krajini in Portorožu malo čez 30 odstotkov. V vsem tem obdobju je bilo opaziti različno dinamiko padavin med zahodno in vzhodno polovico Slovenije. Najslabše stanje je na obalnem območju in v jugovzhodni Sloveniji, kjer je padla samo ena tretjina običajne količine padavin. Po sušnosti zlasti izstopa marec. Od sredine marca do sredine aprila je severovzhod samo nekajkrat poškropilo, jugovzhod pa ostaja popolnoma suh. Obenem so bili dnevi med posameznimi obdobji dežja izrazito topli, marca in aprila tudi precej vetrovni, zato je bilo ves čas močno izhlapevanje. Obeti kažejo, da se bo stanje površinske vodne bilance v naslednjem tednu znova poslabšalo, saj obilnejšega dežja ni na vidiku. Ocenjujemo pa, da bi le okrog 50 mm zmernega dežja v več zaporednih dnevih stanje izboljšalo.

Okrnjena rast

Zaradi vremenskih razmer je še posebno izsušen površinski sloj tal. To lahko opazimo na travnikih, kjer je ruša marsikje porjavela in je zato kljub toplemu vremenu okrnjena razrast trave za prvi odkos. Travinje je močno zastalo v rasti, vendar pričakujemo pozneje normalno rast ob predvidevanju padavin v drugem delu aprila. Večje težave so na travinju, ki je na boljših zemljiščih, kjer je rast bujnejša, vendar še vedno zelo počasna, saj je vpliv suše močno opazen. Hranila v tleh niso mobilna in so slabo izkoriščena. Ker je rast ovirana in počasna, se v rastlinah povečuje koncentracija vlaknine, ki posledično znižuje hranilno vrednost. Ob takih razmerah pričakujemo, da bo v času običajne košnje za silažo kakovost slaba in količina krme manjša.
Prav tako je bilo pomanjkanje vode opaziti na posevkih ozimnih žit in jarin, ki so slabo klile. Onemogočeno je bilo tudi dognojevanje. Močno so izsušena tudi tla in podrast v gozdovih. Dodatno ju je izsuševal pogost veter, ki je pospešil izhlapevanje. Prepovedano je bilo kurjenje v naravnem okolju, kar je ponekod onemogočalo zaščito s kurjenjem pred pozebo. Suša je motila tudi razvoj zgodnjih zelenjadnic, tako sadik kot setev, ki jih je bilo treba zalivati. Zaradi suhih tal bo motena setev koruze. Predvsem na Primorskem močna burja še dodatno izsušuje površinski sloj tal. To nas spominja na sušo leta 2012, ko je odpihnilo rodovitno plast tal v Vipavski dolini.