Muhasto vreme vpliva na čebele

Čeprav so večji ali manjši primanjkljaji vode še ostali, je dež začasno popravil sušno stanje zadnjega meseca in pol. Na območjih, kjer ga je padlo toliko, da se je obnovila zaloga vode v površinskem sloju tal, so žita porasla in dobila intenzivno zeleno barvo, zadovoljiv je razvoj koruznih posevkov.

Koruza je zelo razširjena poljščina, saj zajema okrog polovice slovenskih njiv. Uporaba se dokaj enakomerno deli na silažno koruzo in tisto za zrnje. Pri obeh načinih lahko pridelamo največ krme na površino, kar je glavni razlog za njeno razširjenost. Vreme vedno pogosteje vpliva na uspešnost pridelave koruze; pogoste suše, kakršni smo bili priča tudi v letošnji spomladi, potrjujejo, da jo je treba gojiti le na tleh, ki zadržujejo vodo, delno jim lastnosti lahko izboljšujemo s povečevanjem humusa.

V nekaterih primerih, kjer je to seveda mogoče, lahko na takih tleh uvedemo tudi namakanje v obdobju vodno najbolj zahtevnih faz razvoja, predvsem v času cvetenja in oplodnje. Stanje lahko izboljšamo tudi z obdelavo, tako da spomladi čim prej zapremo brazde, da ohranimo vlago, in rahljamo namesto oranja. Tekmovanje za vlago s pleveli omilimo s česanjem ter izborom učinkovitih herbicidov, ki bodo zmanjšali zapleveljenost s trajnimi pleveli. Za uspešno pridelavo koruze ima velik pomen tudi izbira ustreznega hibrida.

Prekrivanje zelenjave

S pleveli se borimo tudi pri pridelavi vrtnin, zato uporabljamo plastične in polietilenske folije, na trgu so tudi razgradljive folije iz koruznega škroba, ki jih po koncu pridelave lahko zaorjemo v tla. Zapleveljenost sicer lahko zmanjšamo s herbicidi, a ti imajo lahko glede na vreme tudi negativne vplive na rast gojene vrtnine. Pomembno je omeniti, da so pleveli vstopno mesto za škodljivce. Pridelave plodovk in solat si ne predstavljamo brez uporabe prekrivnih folij in urejenega namakalnega sistema. Manj zalivanja in tudi manj plevela je, če plodovke, krompir ali jagode sadimo na črno folijo. Ker se tla pod njo hitreje segrejejo, so pridelki rastlin, ki rastejo na foliji, zgodnejši od tistih, ki ne rastejo na njej. Na drugi strani je priporočljiva še druga zaščita, in sicer pred točo, z mrežami lahko rešimo pridelek pred udarci točnih zrn.

Let čebel

Variabilno vreme vpliva na let čebel in tudi čebeljo pašo. Zavzeto letajo, če se temperature zraka gibljejo med 15 in 30 °C, pri nižjih ali višjih temperaturah se to upočasni in ustavi. Toplota je odločilna tudi za medenje rastlin; večina pri nas rastočih cvetic najmočneje izloča nektar pri temperaturah med 18 in 30 °C, pri višjih se medenje upočasni in večinoma preneha. Niti prehladni dnevi niso primerni za medenje, a mejna temperatura je odvisna od vrste rastline. Robinija močno medi pri temperaturi zraka med 25 in 28 °C, ajda preneha mediti pri temperaturi, nižji od 16 °C, pri tej temperaturi čebele dobro nabirajo nektar na sadnem drevju. Pomembna je tudi nočna temperatura, ki mora biti vsaj 10 °C.


Na izločanje nektarja vpliva tudi zračna vlaga. Ugodna je, če se giblje med 60 in 80 odstotki. Če na primer pravi kostanj nekajkrat opere dežna ploha, cvetovi porjavijo, medenje preneha. Niti če premočno piha, ni dobro, saj veter ovira čebele pri letenju: tisti s hitrostjo 8 km/h je že velika ovira. V teh dneh v večjem delu Slovenije še cveti robinija, ki je pomembna čebelja paša. Kot že nekaj zadnjih let je znova zacvetela vsaj 10 dni prezgodaj.