Mura povezala narode v skrbi za vodo (FOTO)

V začetku februarja zaznamujemo svetovni dan mokrišč. Ta so kljub zavedanju o njihovi pomembnosti še vedno med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji. Mokrišča so življenjska okolja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda, kot so barja, poplavne ravnice rek in obmorske lagune. Na tem območju živi ali se razmnožuje 40 odstotkov vseh živalskih in rastlinskih vrst. In kot že vrsto let ob svetovnem dnevu mokrišč je društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih iz Razkrižja pripravilo 21. pohod ob reki Muri. Začel se je v medžimurskem Podturnu. Več kot 700 ljubiteljev reke, narave, zdravja in rekreacije se je odločilo za desetkilometrski pohod ob meji, po slovenski in hrvaški strani. Doslej največja udeležba je presenetila organizatorje, saj se je na pohod prijavilo manj kot štiristo ljudi in jih prišlo dvakrat več.


Pohod ob Muri ni namenjen rekreaciji ali tekmovanju v hitri hoji, temveč opazovanju narave in doživetju mokrišč za krepitev zavedanja, da so nujno potrebna v življenjskem prostoru nas vseh. Ob tej priložnosti se sklepajo tudi nova znanstva in prijateljstva in se med pogovori utrinjajo nove ideje in misli. Udeleženci so v Podturn prišli iz vse Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kljub zavedanju, kako pomembno vlogo imajo mokrišča, jih človek še vedno uničuje in spreminja. V zadnjih 300 letih je uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. V Sloveniji so ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. A so med najbolj ogroženimi ekosistemi. Niso pa pomembna le za živali in rastline, temveč tudi za ljudi. Mokrišča učinkovito čistijo vodo. Območja poplavnih ravnic so izjemnega pomena za obrambo pred poplavami. »Krog zelene infrastrukture je dokaj načet, vodo smo razgalili in nastavili vročemu soncu, ji skrajšali pot in jo osiromašili življenja, osušili smo močvirja in prekopali mokrišča. Kajti dokler ob tekočih vodah še kaj živi in raste, se naše odplake tudi čistijo, rastline rastejo hitreje, ustavljajo veter in dajejo zavetje vsemu živemu, tudi človeku. Tam, kjer so bregovi rek in potokov goli, je manj življenja in in odplake tečejo dalje po reki vse do Črnega morja. Tam se kopičijo in motijo življenje v morju tudi z mikroplastiko. Ta se vrne na naš krožnik. In krog je sklenjen,« je poudarila Stanka Dešnik, direktorica JZ Krajinski park Goričko.