Murenčki že vabijo
Na tržnicah se že pojavljajo prve češnje. Pridelka je letos manj, saj je pozeba vzela svoj davek, tudi dozorevanje zaradi nestabilnega vremena poteka nekoliko počasneje. Ob tem pa dozorevanje moti še nestabilno majsko vreme. Razvoj plodov češenj od cvetenja do zorenja traja namreč zelo kratek čas, pri zgodnjih sortah le 30 dni.
Zanimivo pa je, da listi med cvetenjem še niso razviti. Razvoj češenj se zgodi v dveh rastnih dobah in traja približno 13 mesecev, kar je odvisno tudi od sortnih lastnosti. Najprej se razvijejo zasnove cvetov, ki potekajo sprva pozno poleti, nato sledi še druga faza razvoja plodov, ta pa traja od pojava cveta do ploda.
Da se iz cveta razvije češnja, mora priti najprej do oprašitve, nato pa še do oploditve. Oprašitev opravijo žuželke, večinoma čebele. Zorenje posamezne sorte češenj se označuje s številom dni. Trajanje zorenja češenj je razvrščeno v sedem češnjevih tednov. Zgodnje sorte potrebujejo za razvoj plodov bistveno manj časa kot pa pozne. Pri zelo zgodnjih sortah, ki zorijo ob prvem češnjevem tednu, plodovi dozorijo v 32 do 37 dneh. Pri sortah iz šestega tedna pa zorenje traja v povprečju od 57 do 64 dni.
13 mesecev traja razvoj češenj.
Zgodnje sorte so ponekod že začele dozorevati, pozne pa so se začele barvati. Ločimo češnje s plodovi različnih odtenkov rdeče barve, poznamo pa tudi češnje, ki imajo ob zrelosti črno ali temno rdeče oziroma rumeno obarvane plodove ali celo dvobarvne plodove. Zaradi previsokih temperatur zraka in hkrati visoke zračne vlage lahko pride tudi do večjega pojava bolezni in škodljivcev, med katerimi sta predvsem plodova mušica in sadna gniloba. V zadnjih letih plodove objedata tudi marmorirana smrdljivka in češnjeva muha, preveč dežja pa povzroča ponekod tudi pokanje plodov.
Dozorevanje letošnjih češenj moti tudi nestabilno majsko vreme.
Agresivni polži
Letošnje vremenske razmere, predvsem mila zima in obilje vlage, pa so ugodne tudi za razvoj polžev. Teh je letos neprimerno več, kot jih je bilo v preteklih letih. Najbolj so se razmnožili španski lazarji, ki so tujerodna in izredno agresivna vrsta polžev. V glavnem se prenaša s prevozi zemlje, rastlin in drugih materialov, na primer silažne krme.
Polže redno pobiramo z vrtov. Njegov naravni sovražnik pa je indijska raca, ki si jih zna privoščiti do onemoglosti. Najboljši čas za pobiranje polžev je sicer zgodaj zjutraj, v rosi ali pa po dežju. Prav tako pomaga, če vrt očistimo in polžem naredimo pregrade, saj se bodo le stežka prebili čez žagovino, kremenčev pesek, kameno ali apneno moko, kavno usedlino, jajčne lupine, kovino ali odvračala kot na primer bezgovo listje, liste gozdne praproti, dele bele gorjušice, listje česna in čebule pa tudi drugih. S polži pa se prehranjujejo tudi krastače in druge žabe. Zato je vodni objekt v bližini vrta zelo dobrodošel. Tudi ježi, ptice in kače občasno pojedo kakšnega polža.
Naravni sovražnik polža je indijska raca. Zelo pomaga tudi, če vrt očistimo in polžem postavimo pregrade. Ker se s polži prehranjujejo žabe, je vodni objekt v bližini vrta dobrodošel.
Muren pred vrati
Tudi poljski muren je značilen prebivalec travnikov, vse od nižinskih pa do visokogorskih. Živi v zemlji. Poje pred vhodom svojega rova, saj s privzdignjenimi krili znotraj njega ne bi mogel peti.
Gre za vsejede žuželke, ki se hranijo tako z rastlinami kot tudi z manjšimi žuželkami. Za poljske murne je značilno petje samca, ki z drgnjenjem svojih kratkih kril proizvaja značilen zvok, s katerim privablja samice. Oglaša se čez dan in v prvem delu noči, pri temperaturah nad 13 °C. Samci so zelo teritorialni in agresivni do tekmecev in branijo svoj rov, s cvrčanjem vabijo samice, obenem pa opozarjajo in odganjajo druge samčke.
V mnogih delih Evrope je poljski muren praktično že izginil zaradi intenzivne obdelave zemljišč, uporabe insekticidov in izginjanja primernih habitatov.
Muren poje pred vhodom svojega rova, saj s privzdignjenimi krili znotraj njega ne bi mogel peti.
