Muslimani zahtevajo, da se v šole uvedejo jedilniki brez svinjine, ravnateljica jim odgovarja

Pred dobrim tednom je na družbenem omrežju zakrožil dopis zavoda Petka, ki v nekaj šolah v okolici Žalca skrbi za šolsko prehrano. Zavod je starše med drugim obvestil: » Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje.«

Šole se ne prilagajajo 

Ta dopis je sledil po javnem posvetu v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani z naslovom Šola za vse. Kaj pa prehrana?. Na posvetu so se pogovarjali o prehrani brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V raziskavi, ki jo je vodila Ela Porić ( sodelovalo je 1840 staršev otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce, osnovne in srednje šole), so med drugim ugotovili, da dostop do obrokov brez svinjine ni sistemsko urejen.

Le 15 osnovnih šol v Sloveniji po ugotovitvah iz raziskave upošteva prehranske navade otrok, ki ne jedo svinjine in mesa nasploh, in jim namesto mesnega obroka ne ponuja le kruha in sadja, kar je praksa na preostalih šolah. 

Ko so se starši otrok muslimanske veroizpovedi poskušali s šolo dogovoriti za prilagojen jedilnik na individualni ravni, so bili tako le redkokdaj uspešni. Dva najpogostejša razloga, ki so ju šole navedle za zavrnitev prošnje, sta, da je prilagoditev jedilnika mogoča le z zdravniškim potrdilom in da poleg rednega jedilnika druge izbire preprosto ni.

Svinjina na jedilniku večkrat na teden

Porićeva je poudarila, da »na pepelnično sredo, ko katoliki ne jedo mesa, je skoraj 90 odstotkov šol učencem ponudilo brezmesni ali ribji jedilnik, torej so šole upoštevale krščansko tradicijo. Takšno prilagoditev šolskih jedilnikov pozdravljamo in ta pozitivna zavzetost šol je kazalnik, da spoštovanje verskega prepričanja že obstaja in ravno ta praksa je zaželena, saj spodbuja občutek sprejemanja, vendar ima kot taka polno vrednost le takrat, ko se tak pristop zagotovi vsem,« je dejala vodja delovne skupine Ela Porić, je navedeno na portalu Islamska skupnost.

Dodajajo, da je svinjina na jedilniku večkrat na teden. »Večina osnovnih šol ponuja malice s svinjino, ki je muslimani ne jedo, v povprečju enkrat na teden. Kosila, ki vsebujejo svinjino, so na šolskih jedilnikih povprečno dvakrat do trikrat na teden.«

Upajo, da bodo nove smernice vplivale tudi na manj svinjine na jedilniku. »Glede na nove (pa tudi stare) smernice zdravega prehranjevanja, ki so začele veljati z letošnjim šolskim letom, velja, da je rdeče meso, torej svinjina in govedina, na jedilniku štirikrat na mesec. To pomeni, da bi bila svinjina, glede na to usmeritev, na jedilnikih prisotna dvakrat na mesec. Ugotovitve kažejo, da se mesečna raven prestopi že v enem tednu. Ne želimo in ne pričakujemo, da se svinjina umakne s šolskih jedilnikov. Želimo samo, da se upoštevajo smernice zdravega prehranjevanja,«pravi vodja delovne skupine pod okriljem islamske skupnosti v Sloveniji Ela Porić.

Mojca Mihelič: Šole nismo prehranske ustanove

V razpravi je predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič poudarila, da so »šole v taki krizi, da se težko ukvarjajo še s prehrano«, povzema Islamska skupnost.

Čeprav se šole trudijo zagotavljati zdravo prehrano in je ta po oceni Miheličeve v šolah zgledno urejena, je poudarila, da so šole najprej vzgojno-izobraževalne ustanove, »šele nato pride na vrsto prehrana, kot jo želijo različne verske skupnosti in ljudje s posebnimi prehranjevalni navadami«.

Miheličeva je ravnateljem posredovala navodilo, da šolske jedilnike objavljajo na bolj pregleden način, in sicer z natančno navedbo vrste mesa v posameznih jedeh, ter pravočasno, da staršem, kot je bilo rečeno na posvetu, »ne bo treba igrati detektivov pri ugotavljanju, kaj lahko jedo njihovi otroci«.

Kaj pravi ministrstvo?

Predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek je ocenil, tako portal Islamska skupnost, da je Islamska skupnost v Sloveniji z raziskavo opravila zelo pomembno delo in odprla prostor za dialog. »Zdi se mi, da se odpira prostor, kjer bi lahko bil konstruktiven dialog tudi v duhu pričakovanj Islamske skupnosti,« je dejal.

Pomanjkanje sredstev za dodatne kadre v šolah je po njegovem glavna ovira pri tem, da bi lahko sistemsko naslovili vprašanje obrokov brez svinjine, zato je predstavnikom Islamske skupnosti svetoval, da rešitve iščejo znotraj lokalih skupnosti.