ŠUŠTARSKA NEDELJA
Na angelsko nedeljo po čevlje
Tržič kljub propadu Peka ostaja kraj z najbogatejšo čevljarsko tradicijo.
Odpri galerijo
Čevljar Andrej Galun
TRŽIČ – Na prvo septembrsko nedeljo, imenovano tudi angelska, ko naj bi bilo po izročilu lepo vreme, že pet desetletij poteka v Tržiču Šuštarska nedelja, najbolj obiskana turistična prireditev. Letos so se dnevi od četrtka do nedelje predstavili v prenovljeni obleki z vrsto najrazličnejših prireditev in razstav za vse obiskovalce.
Čeprav vremenska napoved za nedeljo ni bila najbolj ugodna, so se že od jutranjih ur proti Tržiču in središču mesta valile množice obiskovalcev. In kako se je vse skupaj začelo? Viktor Kragl je v delu Zgodovinski drobci župnije Tržič omenil, da so šuštarji kot čevljarsko nedeljo praznovali angelsko nedeljo. Tedaj naj bi na frejšprehungi vajenci opravljali pomočniški izpit, mojstri naj bi najemali pomočnike, vsi skupaj naj bi se zabavali na šoštarskem herbergu.
Tržičani, rojeni v dvajsetih letih 20. stoletja, se angelske nedelje kot posebne šuštarske nedelje ne spominjajo, sodobna turistična prireditev Šuštarska nedelja pa poteka v spomin na nekdanji sloves Tržiča kot čevljarskega središča.
Pobudnik Šuštarske nedelje, prvič organizirane septembra 1969, je bil ravnatelj Tržiškega muzeja Jože Rakovec, tudi aktiven član Turističnega društva Tržič. Po njegovi zamisli je bila za ta namen napisana igra Frajšprehunga – seja čevljarskega ceha. Besedilo je napisal dr. Tone Pretnar v letih, ko je bil študent na filozofski fakulteti. Pokroviteljica je bila vse od začetka tovarna Peko, ki je v Šuštarsko nedeljo vpeljala postavitev stojnic, na katerih so prodajali obutev po znižanih cenah.
»Ob sodobni šuštariji smo pripravili veliko dogodkov, ki so vezani na čevljarsko dediščino. Že razstava z naslovom S peto tolkel bom ob tla, ki smo jo odprli v četrtek, je povezana s tem. Razstavili smo obuvala dvajsetih folklornih skupin iz vse Slovenije, to pa je prva tovrstna razstava, namenjena prikazu obutvene dediščine.
Na Šuštarsko nedeljo smo obiskovalce povabili na vodene oglede po zbirki Tržiški šuštarji v Tržiškem muzeju, pred muzejem so potekale delavnice za otroke, pripravili smo detektivsko pot radovednega čeveljčka in posebne igre na temo čevljarstva, ki so se jih otroci lahko igrali tako v mestnem jedru kot v muzeju,« je dogodke predstavil dr. Bojan Knific, višji kustos v Tržiškem muzeju.
Letos se je Šuštarska nedelja predstavila v prenovljeni podobi. »Organizatorji smo pripravili res bogate vsebine,« je povedala Marjana Zupan, vodja projekta. »Mestne ulice so zasedale stojnice, teh je bilo 150. Tretjina ponudbe, ki je bila v veliki večini slovenskega izvora, je zavzemala čevlje, copate in drugo obutev. Pomemben del smo namenili rokodelcem. Predstavilo se je deset rokodelstev, od tega tri čevljarske delavnice. Poleg ponudbe na stojnicah smo posebno pozornost namenili našim najmlajšim.«
Na glavnem odru ob zmaju iz petelinjega jajca so med drugim odprli interaktivno znamenje, posvečeno čevljarstvu, v atriju Občine Tržič pa so izpeljali svojevrstno modno revijo. »To je bila modna revija po starem, ki je predstavila obuvanje Slovencev od 17. do sredine 20. stoletja,« je povedal dr. Knific iz Tržiškega muzeja.
Tržič kljub propadu Peka ostaja kraj z najbogatejšo čevljarsko tradicijo, ki se kaže v prostoru, še bolj pa v ljudeh. »Dediščina med Tržičani še živi, veseli pa smo, da so jo začutili tudi obiskovalci od drugod. Prav zato smo poudarili pomen čevljarstva, kajti čevlje nosimo vsi. Če bomo v prihodnje znali spoštovati lastno dediščino, se nam ne bo treba bati za obstoj slovenskih čevljarjev, ki obutev še izdelujejo. A lastno tradicijo moramo najprej spoznati, šele potem jo bomo lahko spoštovali in cenili,« so sklenili na Šuštarsko nedeljo v Tržiču. Tudi vreme se ni izneverilo; v zgodnjem popoldnevu je celo posijalo sonce.
V Tržiču so postavili 150 stojnic. FOTO: Primož Hieng
Čeprav vremenska napoved za nedeljo ni bila najbolj ugodna, so se že od jutranjih ur proti Tržiču in središču mesta valile množice obiskovalcev. In kako se je vse skupaj začelo? Viktor Kragl je v delu Zgodovinski drobci župnije Tržič omenil, da so šuštarji kot čevljarsko nedeljo praznovali angelsko nedeljo. Tedaj naj bi na frejšprehungi vajenci opravljali pomočniški izpit, mojstri naj bi najemali pomočnike, vsi skupaj naj bi se zabavali na šoštarskem herbergu.
Primož Štajnar izdeluje obutev in oblačila za narodne noše.
Tržičani, rojeni v dvajsetih letih 20. stoletja, se angelske nedelje kot posebne šuštarske nedelje ne spominjajo, sodobna turistična prireditev Šuštarska nedelja pa poteka v spomin na nekdanji sloves Tržiča kot čevljarskega središča.
Domači čevlji za vsakega Slovenca
Pobudnik Šuštarske nedelje, prvič organizirane septembra 1969, je bil ravnatelj Tržiškega muzeja Jože Rakovec, tudi aktiven član Turističnega društva Tržič. Po njegovi zamisli je bila za ta namen napisana igra Frajšprehunga – seja čevljarskega ceha. Besedilo je napisal dr. Tone Pretnar v letih, ko je bil študent na filozofski fakulteti. Pokroviteljica je bila vse od začetka tovarna Peko, ki je v Šuštarsko nedeljo vpeljala postavitev stojnic, na katerih so prodajali obutev po znižanih cenah.
V noge nas ne bo zeblo.
»Ob sodobni šuštariji smo pripravili veliko dogodkov, ki so vezani na čevljarsko dediščino. Že razstava z naslovom S peto tolkel bom ob tla, ki smo jo odprli v četrtek, je povezana s tem. Razstavili smo obuvala dvajsetih folklornih skupin iz vse Slovenije, to pa je prva tovrstna razstava, namenjena prikazu obutvene dediščine.
1969.
so prvič organizirali Šuštarsko nedeljo.
so prvič organizirali Šuštarsko nedeljo.
Na Šuštarsko nedeljo smo obiskovalce povabili na vodene oglede po zbirki Tržiški šuštarji v Tržiškem muzeju, pred muzejem so potekale delavnice za otroke, pripravili smo detektivsko pot radovednega čeveljčka in posebne igre na temo čevljarstva, ki so se jih otroci lahko igrali tako v mestnem jedru kot v muzeju,« je dogodke predstavil dr. Bojan Knific, višji kustos v Tržiškem muzeju.
Letos se je Šuštarska nedelja predstavila v prenovljeni podobi. »Organizatorji smo pripravili res bogate vsebine,« je povedala Marjana Zupan, vodja projekta. »Mestne ulice so zasedale stojnice, teh je bilo 150. Tretjina ponudbe, ki je bila v veliki večini slovenskega izvora, je zavzemala čevlje, copate in drugo obutev. Pomemben del smo namenili rokodelcem. Predstavilo se je deset rokodelstev, od tega tri čevljarske delavnice. Poleg ponudbe na stojnicah smo posebno pozornost namenili našim najmlajšim.«
Na glavnem odru ob zmaju iz petelinjega jajca so med drugim odprli interaktivno znamenje, posvečeno čevljarstvu, v atriju Občine Tržič pa so izpeljali svojevrstno modno revijo. »To je bila modna revija po starem, ki je predstavila obuvanje Slovencev od 17. do sredine 20. stoletja,« je povedal dr. Knific iz Tržiškega muzeja.
Valvasorjeva nagradaTržiški šuštarji so sloveli daleč po svetu. Najbolj so bili znani njihovi rančoši, visoki čevlji na vezalke. »Teh je bilo res veliko izdelanih, pa tudi bebice. Kar več delavnic se je specializirano ukvarjalo z izdelovanjem teh otroških čevljev,« je obudil spomin na tržiško šuštarsko dediščino dr. Knific. »Ne smemo prezreti, da je Tržiški muzej maja letos prejel Valvasorjevo nagrado Slovenskega muzejskega društva za stalno razstavo tržiških obrti: Tržiški šuštarji, Usnje vseh barv ter Klobčič in nit, stari modni hit.«
Tržič kljub propadu Peka ostaja kraj z najbogatejšo čevljarsko tradicijo, ki se kaže v prostoru, še bolj pa v ljudeh. »Dediščina med Tržičani še živi, veseli pa smo, da so jo začutili tudi obiskovalci od drugod. Prav zato smo poudarili pomen čevljarstva, kajti čevlje nosimo vsi. Če bomo v prihodnje znali spoštovati lastno dediščino, se nam ne bo treba bati za obstoj slovenskih čevljarjev, ki obutev še izdelujejo. A lastno tradicijo moramo najprej spoznati, šele potem jo bomo lahko spoštovali in cenili,« so sklenili na Šuštarsko nedeljo v Tržiču. Tudi vreme se ni izneverilo; v zgodnjem popoldnevu je celo posijalo sonce.
