Na Barju bodo zgradili koliščarsko vas

Če bo šlo vse po sreči, bodo prvi obiskovalci že leta 2021 lahko občudovali na novo zgrajeno koliščarsko naselbino in hkrati spoznavali, kako so živeli koliščarji. Občina Ig je namreč oktobra začela gradnjo interpretacijskega središča, v katerem bosta predstavljeni biotska raznovrstnost in kulturna dediščina kolišč na Ljubljanskem barju. Od tu bo vodila učna pot, opremljena z informativnimi tablami. Obiskovalce bodo usmerjale k ogledu naravovarstveno urejenih površin vse do koliščarske naselbine. Ta bo na mestu, kjer ima občina Ig v prostorskem načrtu že opredeljeno lokacijo za njeno izvedbo, in sicer ob sotočju Želimeljščice in Iščice, vzhodno od naselja Ig. Zgradili oziroma uredili bodo pet samostojnih objektov, ki bodo predstavljali koliščarsko vas iz tretjega tisočletja pred našim štetjem z značilnim ambientom prazgodovinskih kolišč. Zaključek celotne ureditve je predviden v letu 2021.

Tisočletja živeli na koliščih

»Ig z okolico je poznan po raznoliki pokrajini in visokem deležu zavarovanih območij, predvsem pa po najstarejši kulturi koliščarjev oziroma mostiščarjev, ki so bili prvi naseljenci tega prostora,« pravijo na občini Ig. »Prebivališča na kolih so na Ljubljanskem barju gradili prebivalci tega območja skozi tisočletja. Prva večja poselitev barjanske kotline na kolih sega sedem tisočletij v preteklost, najstarejše znano ižansko kolišče pa leži ob novi strugi potoka Resnik.«

Na občini Ig želijo, da bodo obiskovalci lažje razumeli in spoznavali način življenja prednikov, koliščarjev, zato bodo z interpretacijskim središčem ponudili razmere za ohranjanje te bogate zgodovine. »V tem objektu bodo razstavljeni predmeti, ki so jih našli na območju Iga,« še dodajajo. »Ko je duhovnik in pisatelj Janez Jalen opazoval poplavljeno Ljubljansko barje, je začel odstirati skrivnostno življenje koliščarjev in nastala je povest Bobri. To je povest o Ostrorogem Jelenu in Jezerni Roži, o življenju na kolišču, na Velikem jezeru. Med najdbami iz tistega obdobja prevladuje odlično izdelana in domiselno krašena lončenina, ena najpomembnejših pa je glinena, črno žgana in fino zglajena posoda, okrašena z vrezi. Del ostalin je na vpogled v Mestnem muzeju v Ljubljani in Narodnem muzeju Slovenije. Občina Ig se močno identificira z dediščino kolišč, kar gre zasluga tradiciji arheoloških raziskav, aktivnih posameznikov in društev. Ponosni smo, da smo od leta 2011 tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine. V okviru mednarodne nominacije šestih držav Prazgodovinska kolišča okoli Alp sta dve skupini kolišč z Iga vpisani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, o čemer obiskovalce seznanjata dve informacijski tabli v njuni bližini.«

Najdbe pri čiščenju jarkov

Vlada Republike Slovenije je leta 2014 kolišča na Igu s posebnim odlokom razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Prav ižanske koliščarske naselbine pomenijo vrh koliščarske kulture na celotnem Ljubljanskem barju in predstavljajo prvo poselitev Ljubljane.

Občina Ig je že leta 2017 pristopila k projektu Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju, pri katerem je občina vodilni partner. Kot partnerja sta v projektu še Krajinski park Ljubljansko barje in ZRC SAZU. Skupna vrednost operacije je nekaj več kot 2,291.000 evrov, in bo sofinancirana iz evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in državnega proračuna v višini 1,590.000 evrov. Preostalo bo prispevala občina.

Skrivnost dediščine Ostrorogega Jelena se je začela 17. julija 1875. Takrat je odbornik okrajnega cestnega odbora in posestnik Martin Peruzzi iz Črne vasi na Ljubljanskem barju sporočil Deželnemu muzeju v Ljubljani, da so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu vasi Studenec (zdaj Ig) naleteli na ostanke naselja na kolih. Našli so veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz jelenovega roga in oglja. Karl Dežman, tudi Karl Deschmann, ravnatelj Kranjskega deželnega muzeja, je takoj ugotovil, da so najdbe sledi koliščarskega naselja, takšnega, kakršno so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje na Koroškem.

Dežman, ki je takoj doumel pomen teh najdb, je z naglico organiziral prvo uradno arheološko izkopavanje na Kranjskem, ki se je nadaljevalo še naslednji dve leti. Odmevnost odkritja in najdb – med drugim so našli okrašene keramične posode, metalurške pripomočke in kovinske predmete – je bila tolikšna, da je bil leta 1879 v Ljubljani organiziran celo prvi avstrijski antropološki in prazgodovinski kongres. Kmalu se je zelo povečalo število novoodkritih naselbin na Barju.

Vrhunski prazgodovinski kolar

Ljubljansko barje je zaradi specifičnih okoljskih danosti, v katerih se prvovrstno ohranijo predmeti organskega izvora tudi več tisoč let, zagotovo eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. V vlažnih tleh so se do danes ohranili ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin, ki so s prekinitvami živele v času od prve polovice petega do prve polovice drugega tisočletja pred našim štetjem, ko je današnjo poplavno ravnino na Ljubljanskem barju še prekrivalo jezero. Arheološke najdbe dokazujejo, da so koliščarji odlično poznali naravo, znali živeti z njo in jo spoštovali.

Med najimenitnejše najdbe lahko štejemo ostanke lesenega kolesa z osjo, ki je bilo narejeno in v uporabi pred približno 5200 leti. Opazna je njegova tehniška dovršenost. Detajli dokazujejo, da ga je izdelal vrhunski prazgodovinski kolar.