STARTEŠKI FORUM
Visoki gostje na Bledu: razvnela se je pestra debata o migracijah (VIDEO)
Glavni uvodni govorec na prvem panelu voditeljev bo predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.
Odpri galerijo
Začetek strateškega foruma Bled, na katerem je letos rekordna udeležba tujih voditeljev. FOTO: Leon Vidic/delo
Na Bledu se je danes začel tradicionalni, že 16. Blejski strateški forum, ki bo letos sredi slovenskega predsedovanja Svetu EU posvečen razpravam o prihodnosti EU. Bled gosti številne visoke goste, tudi predsednika Evropskega sveta in parlamenta ter številne premierje, ministre in druge pomembne goste.
Forum se je zjutraj začel z uvodnimi nagovori predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in slovenskega premierja Janeza Janše ter zunanjega ministra Anžeta Logarja. Glavni uvodni govorec na prvem panelu voditeljev je bil predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.
Prvi panel voditeljev je imel kar enajst govorcev. Ob Michelu, Sassoliju in Janši še srbskega predsednika Aleksandra Vučića, državnega tajnika Svetega sedeža, kardinala Pietra Parolina, premierje Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Grčije - Andreja Babiša, Eduarda Hegerja, Viktorja Orbana, Andreja Plenkovića in Kiriakosa Micotakisa. Sodelovala bo tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.
Po pričakovanjih, se je med voditelji držav razvnela pestra razprava, zlasti o položaju Afganistana po vrnitvi talibanov na oblast in grozeči novi begunski krizi.
Janša je v uvodnem nagovoru na Blejskem strateškem forumu izpostavil pomen temeljnih načel Evropske unije, kot so medsebojno spoštovanje, solidarnost in subsidiarnost. Izrazil je upanje, da je po več kot desetletju kriz, s katerimi se je oziroma se še sooča EU, prišel čas, ko so lahko in morajo biti dejanja EU strateška in dolgoročna. Usmerjena morajo biti k cilju Evrope, ki je svobodna, celovita ter spravljena s seboj in soseščino.
S pogledom na prihodnja tri desetletja se je zavzel za Evropo, ki temelji na evropski civilizaciji, močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice, širitev na Zahodni Balkan in Vzhodno partnerstvo. Po njegovem mnenju mora biti Evropa tudi del močne zveze Nato. »Vidimo Evropo kot prostor razgibanega in svobodnega izražanja mnenja, sodelovanja, visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki temelji na enakih merilih za vse in na sodelovanju demokratičnih institucij, ki jih je izvolilo ljudstvo,« je povedal.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je razprava o prihodnosti EU razprava o tem, kakšna naj unija bo, kakšne odnose naj ima z evropskim geografskim območjem, kako naj bo organizirana in kako bolj vključiti državljane.
»EU je projekt vrednot, svoboščin, blaginje in vpliva,« je povedal. Z velikim enotnim trgom je postala tudi eden največjih izvoznikov standardov. »Najpomembnejši izvozni standard pa so demokracija, človekove pravice in vladavina prava,« je dejal.
Evropski vpliv bo največji izziv Evropske unije v prihodnjih letih, kar se je izkazalo že ob dogajanju v Afganistanu. Ob tem je poudaril, da močne zaveznice pomenijo močno zavezništvo.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa je poudaril pomen osrednje vloge evropskih državljanov in parlamentarne demokracije v razpravi o prihodnosti Evrope, predvsem v tem trenutku, ko se EU sooča z velikimi izzivi. »Vrednote demokracije, vladavine prava, svobode, enakosti spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic so zgolj prazne beseda, če se ne odražajo v naših vsakdanjih dejanjih. Demokracija pa je zgolj teoretični koncept, če ne prinese koristi za naše državljane in izzive, s katerimi se soočajo, in če ne ustvarja pogojev, ki jim omogoča, da uživajo v svojih svoboščinah, temeljnih pravicah ter se borijo za večjo enakopravnost in človeško dostojanstvo,« je dejal Sassoli.
Panelu voditeljev bosta sledila panela bivših voditeljev in razprava o gospodarskem okrevanju po pandemiji covida-19. Zatem bo popoldne na vrsti nova razprava z visoko politično udeležbo, tokrat o širitvi EU in Zahodnem Balkanu, kar je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Ta razprava naj bi bila tudi uvod v vrh EU - Zahodni Balkan, ki ga bo Slovenija gostila v začetku oktobra. Uvodni nagovor bo imel slovenski predsednik Borut Pahor, med udeleženci pa bodo voditelji vseh držav Zahodnega Balkana.
Pomembna bo tudi slavnostna večerja, kjer bo zbrane goste nagovorila voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska.
BSF se bo nadaljeval še v četrtek, ko bodo zbrani nadaljevali razprave o prihodnosti Evrope, pa tudi o podnebnih spremembah in posledicah za gospodarstvo, transatlantskih odnosih in aktualnih globalnih vprašanjih, ki bremenijo mednarodne odnose.
Forum se je zjutraj začel z uvodnimi nagovori predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in slovenskega premierja Janeza Janše ter zunanjega ministra Anžeta Logarja. Glavni uvodni govorec na prvem panelu voditeljev je bil predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.
Prvi panel voditeljev je imel kar enajst govorcev. Ob Michelu, Sassoliju in Janši še srbskega predsednika Aleksandra Vučića, državnega tajnika Svetega sedeža, kardinala Pietra Parolina, premierje Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Grčije - Andreja Babiša, Eduarda Hegerja, Viktorja Orbana, Andreja Plenkovića in Kiriakosa Micotakisa. Sodelovala bo tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.
Po pričakovanjih, se je med voditelji držav razvnela pestra razprava, zlasti o položaju Afganistana po vrnitvi talibanov na oblast in grozeči novi begunski krizi.
Janša je v uvodnem nagovoru na Blejskem strateškem forumu izpostavil pomen temeljnih načel Evropske unije, kot so medsebojno spoštovanje, solidarnost in subsidiarnost. Izrazil je upanje, da je po več kot desetletju kriz, s katerimi se je oziroma se še sooča EU, prišel čas, ko so lahko in morajo biti dejanja EU strateška in dolgoročna. Usmerjena morajo biti k cilju Evrope, ki je svobodna, celovita ter spravljena s seboj in soseščino.
S pogledom na prihodnja tri desetletja se je zavzel za Evropo, ki temelji na evropski civilizaciji, močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice, širitev na Zahodni Balkan in Vzhodno partnerstvo. Po njegovem mnenju mora biti Evropa tudi del močne zveze Nato. »Vidimo Evropo kot prostor razgibanega in svobodnega izražanja mnenja, sodelovanja, visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, ki temelji na enakih merilih za vse in na sodelovanju demokratičnih institucij, ki jih je izvolilo ljudstvo,« je povedal.
Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je razprava o prihodnosti EU razprava o tem, kakšna naj unija bo, kakšne odnose naj ima z evropskim geografskim območjem, kako naj bo organizirana in kako bolj vključiti državljane.
»EU je projekt vrednot, svoboščin, blaginje in vpliva,« je povedal. Z velikim enotnim trgom je postala tudi eden največjih izvoznikov standardov. »Najpomembnejši izvozni standard pa so demokracija, človekove pravice in vladavina prava,« je dejal.
Evropski vpliv bo največji izziv Evropske unije v prihodnjih letih, kar se je izkazalo že ob dogajanju v Afganistanu. Ob tem je poudaril, da močne zaveznice pomenijo močno zavezništvo.
Začetek strateškega foruma Bled FOTO: Leon Vidic/delo
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli pa je poudaril pomen osrednje vloge evropskih državljanov in parlamentarne demokracije v razpravi o prihodnosti Evrope, predvsem v tem trenutku, ko se EU sooča z velikimi izzivi. »Vrednote demokracije, vladavine prava, svobode, enakosti spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic so zgolj prazne beseda, če se ne odražajo v naših vsakdanjih dejanjih. Demokracija pa je zgolj teoretični koncept, če ne prinese koristi za naše državljane in izzive, s katerimi se soočajo, in če ne ustvarja pogojev, ki jim omogoča, da uživajo v svojih svoboščinah, temeljnih pravicah ter se borijo za večjo enakopravnost in človeško dostojanstvo,« je dejal Sassoli.
O okrevanju po covidu
Panelu voditeljev bosta sledila panela bivših voditeljev in razprava o gospodarskem okrevanju po pandemiji covida-19. Zatem bo popoldne na vrsti nova razprava z visoko politično udeležbo, tokrat o širitvi EU in Zahodnem Balkanu, kar je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Ta razprava naj bi bila tudi uvod v vrh EU - Zahodni Balkan, ki ga bo Slovenija gostila v začetku oktobra. Uvodni nagovor bo imel slovenski predsednik Borut Pahor, med udeleženci pa bodo voditelji vseh držav Zahodnega Balkana.
Pomembna bo tudi slavnostna večerja, kjer bo zbrane goste nagovorila voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska.
BSF se bo nadaljeval še v četrtek, ko bodo zbrani nadaljevali razprave o prihodnosti Evrope, pa tudi o podnebnih spremembah in posledicah za gospodarstvo, transatlantskih odnosih in aktualnih globalnih vprašanjih, ki bremenijo mednarodne odnose.
