NA OTOKU
Na Blejskem otoku tudi Aljažev stolp
Sredi jezera bo obiskovalec spoznaval Slovenijo skozi simbole. To bi morali že zdavnaj narediti, pravi etnolog Janez Bogataj.
Odpri galerijo
Razstavo bodo uredili v proštiji na Blejskem otoku. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Ljubljana – Kot načrtujejo v Narodnem muzeju Slovenije, bodo 25. junija 2019 v proštiji na Blejskem otoku odprli novo stalno razstavo Slovenija v simbolih, ki bo več kot zanimiva tako za Slovence kot tudi tuje goste.
Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije (NMS), je na predstavitvi povedala, da gre v primeru blejske proštije, ki je sicer last župnije Bled, za izjemen prostor: »Narodni muzej Slovenije je dobil priložnost, da pripravi stalno muzejsko razstavo. Razmišljali smo o naslovu razstave, še vedno pa smo odprti za vse pobude. V dveh dokumentih, ki opredeljujeta postavitev te razstave, sta omenjena dva različna naslova, vendar smo se odločili, da razstavo poimenujemo Slovenija v simbolih. Na voljo imamo približno 390 kvadratnih metrov površin. Zavedamo se, da razmere zaradi klime na otoku niso idealne, da je sredi vode zelo visoka relativna vlaga, prav tako pa vemo, da so obiskovalci časovno zelo omejeni pri obisku otoka. Povprečni obiskovalec naj bi razstavo v 20 minutah zapustil z določenimi vtisi in spoznanji o Sloveniji. Vemo, da je to sicer malo, bomo pa ponudili sodobne tehnologije, tako da si bodo obiskovalci določene vsebine lahko naložili na svoj pametni telefon.«
Sprva so načrtovali, da bi na Blejskem otoku dobili muzej slovenske simbolike oziroma da bi stalno razstavo naslovili Simbolika slovenskega prostora. Prav tako sodelavce NMS ni navdušil naslov, ki ga je predlagal nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti Dokumenti slovenstva, zato so se po besedah mag. Jožeta Podpečnika z oddelka za zgodovino in uporabno umetnost NMS odločili za naslov Slovenija v simbolih.
Zanima nas, kakšna sta koncept in rdeča nit razstave. »Blejski otok je iztočnica oziroma središčna točka muzejske pripovedi, ki ves čas vzpostavlja dinamični odnos s Slovenijo kot celoto,« smo izvedeli na predstavitvi. »Rdeča nit razstave je prav komplementarno soočenje lokalnega z nacionalnim in internacionalnim, in sicer v številnih segmentih, ki so bodisi simboli bodisi značilnosti, znamenitosti ali posebnosti slovenskega prostora. Obiskovalec bo najprej spoznal Blejski otok kot mikrokozmos sveta iz interaktivnih informacij, ki jih bo lahko sam izbral. V naslednjem koraku se bo odpravil na aktivno potovanje po Sloveniji, na katerem bo lahko spoznaval njene simbole in dediščino. Ponujene informacije in vsebine bo lahko aktivno izbiral in iskal svojo individualno pot med predstavitvijo Blejskega otoka kot samostojne teme in Slovenije kot celote skozi njene simbole.«
Mag. Darko Knez, vodja razstavnega projekta z oddelka za zgodovino in uporabno umetnost NMS, je predstavil podrobnejšo rabo prostorov proštije in razporeditev razstave. Obiskovalcem bodo najprej razložili, kaj lahko pričakujejo na razstavi in kaj bodo lahko videli v nadaljevanju ogleda. »Že v pritličju bodo spoznali osebno izkaznico slovenstva oziroma naše države,« je povedal Knez.
»To bo t. i. identifikacijski prostor z našimi osrednjimi simboli, kot so grb, zastava in himna. Spoznali bodo lahko še statistične podatke o Sloveniji, kot so velikost, geografske značilnosti, število prebivalcev, nacionalne skupnosti in religijsko zastopanost. Spomnili smo se tudi naše preteklosti in dediščine, tako bomo razstavili predmete, kot so originalna oprava kurenta, narodne noše, lipa, ljudske legende ter pesmi in pripovedke. Na drugi strani bo izpostavljen Triglav kot naš najstarejši narodni simbol, poleg tega še gorenjski nagelj, presihajoče Cerkniško jezero, soline, lipicanec, človeška ribica, kranjska čebela in drugi simboli. Tu bomo postavili tudi maketo Aljaževega stolpa v naravni velikosti, kjer se bodo obiskovalci lahko fotografirali, prav tako tudi pri originalni kurentovi opravi. Nekaj prostora bomo namenili tudi slovenskemu jeziku, kjer bomo predstavili zgodovino in razvoj našega jezika. V mansardi proštije bomo prostor namenili Bledu oziroma Blejskemu otoku kot geografskemu in simbolnemu izhodišču. Med drugim nam prostor omogoča, da bomo s talno vitrino prikazali jezersko dno, predstavili pa bomo tudi vse najdbe iz jezera. Otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja je tudi sicer eden naših najbolj prepoznavnih simbolov.«
Medtem ko je Blaženka First, vodja grafičnega kabineta NMS, podrobneje predstavila posamezne elemente razstave, je etnolog prof. dr. Janez Bogataj spregovoril o svojem prispevku pri nastajanju razstave Slovenija v simbolih. »S to razstavo delamo nekaj, kar bi morali že zdavnaj narediti. Prepričan sem, da bi bila temeljna razpoznavnost Slovenije bistveno drugačna, če bi imeli to narejeno takrat, ko smo se osamosvajali. Všeč mi je, da ta simbolika presega zgolj ozko poimenovanje simbola v smislu znaka. Dejstvo je, da tako rekoč ustvarja izbor na področju človekovega gospodarskega prizadevanja, družbenih odnosov in duhovne ustvarjalnosti. To so trije elementi, ki ustvarjajo ta svet simbolike skozi zgodovinski razvoj. Skozi to razstavo bomo lahko postavili slovensko piramido. Podnožja teh piramid imamo zelo močno zastopana, torej je paleta vsebin zelo velika, pri srednjem delu piramide pa nas že zmanjka. Še huje pa je pri vrhu. Zato si predstavljam, da bo ta razstava kot vrh teh piramid na različnih področjih. Enkrat za vselej bomo povedali, kaj je tisto, kar nas opredeljuje,« je dejal.
Razstavo bodo uredili v proštiji na Blejskem otoku. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije (NMS), je na predstavitvi povedala, da gre v primeru blejske proštije, ki je sicer last župnije Bled, za izjemen prostor: »Narodni muzej Slovenije je dobil priložnost, da pripravi stalno muzejsko razstavo. Razmišljali smo o naslovu razstave, še vedno pa smo odprti za vse pobude. V dveh dokumentih, ki opredeljujeta postavitev te razstave, sta omenjena dva različna naslova, vendar smo se odločili, da razstavo poimenujemo Slovenija v simbolih. Na voljo imamo približno 390 kvadratnih metrov površin. Zavedamo se, da razmere zaradi klime na otoku niso idealne, da je sredi vode zelo visoka relativna vlaga, prav tako pa vemo, da so obiskovalci časovno zelo omejeni pri obisku otoka. Povprečni obiskovalec naj bi razstavo v 20 minutah zapustil z določenimi vtisi in spoznanji o Sloveniji. Vemo, da je to sicer malo, bomo pa ponudili sodobne tehnologije, tako da si bodo obiskovalci določene vsebine lahko naložili na svoj pametni telefon.«
Povprečni obiskovalec naj bi razstavo v 20 minutah zapustil z določenimi vtisi in spoznanji o Sloveniji.
Sprva so načrtovali, da bi na Blejskem otoku dobili muzej slovenske simbolike oziroma da bi stalno razstavo naslovili Simbolika slovenskega prostora. Prav tako sodelavce NMS ni navdušil naslov, ki ga je predlagal nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti Dokumenti slovenstva, zato so se po besedah mag. Jožeta Podpečnika z oddelka za zgodovino in uporabno umetnost NMS odločili za naslov Slovenija v simbolih.
Enkrat za vselej bomo povedali, kaj je tisto, kar nas opredeljuje.
Zanima nas, kakšna sta koncept in rdeča nit razstave. »Blejski otok je iztočnica oziroma središčna točka muzejske pripovedi, ki ves čas vzpostavlja dinamični odnos s Slovenijo kot celoto,« smo izvedeli na predstavitvi. »Rdeča nit razstave je prav komplementarno soočenje lokalnega z nacionalnim in internacionalnim, in sicer v številnih segmentih, ki so bodisi simboli bodisi značilnosti, znamenitosti ali posebnosti slovenskega prostora. Obiskovalec bo najprej spoznal Blejski otok kot mikrokozmos sveta iz interaktivnih informacij, ki jih bo lahko sam izbral. V naslednjem koraku se bo odpravil na aktivno potovanje po Sloveniji, na katerem bo lahko spoznaval njene simbole in dediščino. Ponujene informacije in vsebine bo lahko aktivno izbiral in iskal svojo individualno pot med predstavitvijo Blejskega otoka kot samostojne teme in Slovenije kot celote skozi njene simbole.«
Darko Knez je vodja razstavnega projekta Slovenija v simbolih.
Mag. Darko Knez, vodja razstavnega projekta z oddelka za zgodovino in uporabno umetnost NMS, je predstavil podrobnejšo rabo prostorov proštije in razporeditev razstave. Obiskovalcem bodo najprej razložili, kaj lahko pričakujejo na razstavi in kaj bodo lahko videli v nadaljevanju ogleda. »Že v pritličju bodo spoznali osebno izkaznico slovenstva oziroma naše države,« je povedal Knez.
Svoje mesto bo med simboli dobil tudi kurent.
»To bo t. i. identifikacijski prostor z našimi osrednjimi simboli, kot so grb, zastava in himna. Spoznali bodo lahko še statistične podatke o Sloveniji, kot so velikost, geografske značilnosti, število prebivalcev, nacionalne skupnosti in religijsko zastopanost. Spomnili smo se tudi naše preteklosti in dediščine, tako bomo razstavili predmete, kot so originalna oprava kurenta, narodne noše, lipa, ljudske legende ter pesmi in pripovedke. Na drugi strani bo izpostavljen Triglav kot naš najstarejši narodni simbol, poleg tega še gorenjski nagelj, presihajoče Cerkniško jezero, soline, lipicanec, človeška ribica, kranjska čebela in drugi simboli. Tu bomo postavili tudi maketo Aljaževega stolpa v naravni velikosti, kjer se bodo obiskovalci lahko fotografirali, prav tako tudi pri originalni kurentovi opravi. Nekaj prostora bomo namenili tudi slovenskemu jeziku, kjer bomo predstavili zgodovino in razvoj našega jezika. V mansardi proštije bomo prostor namenili Bledu oziroma Blejskemu otoku kot geografskemu in simbolnemu izhodišču. Med drugim nam prostor omogoča, da bomo s talno vitrino prikazali jezersko dno, predstavili pa bomo tudi vse najdbe iz jezera. Otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja je tudi sicer eden naših najbolj prepoznavnih simbolov.«
Narodne noše spadajo med naše prepoznavne simbole.
Medtem ko je Blaženka First, vodja grafičnega kabineta NMS, podrobneje predstavila posamezne elemente razstave, je etnolog prof. dr. Janez Bogataj spregovoril o svojem prispevku pri nastajanju razstave Slovenija v simbolih. »S to razstavo delamo nekaj, kar bi morali že zdavnaj narediti. Prepričan sem, da bi bila temeljna razpoznavnost Slovenije bistveno drugačna, če bi imeli to narejeno takrat, ko smo se osamosvajali. Všeč mi je, da ta simbolika presega zgolj ozko poimenovanje simbola v smislu znaka. Dejstvo je, da tako rekoč ustvarja izbor na področju človekovega gospodarskega prizadevanja, družbenih odnosov in duhovne ustvarjalnosti. To so trije elementi, ki ustvarjajo ta svet simbolike skozi zgodovinski razvoj. Skozi to razstavo bomo lahko postavili slovensko piramido. Podnožja teh piramid imamo zelo močno zastopana, torej je paleta vsebin zelo velika, pri srednjem delu piramide pa nas že zmanjka. Še huje pa je pri vrhu. Zato si predstavljam, da bo ta razstava kot vrh teh piramid na različnih področjih. Enkrat za vselej bomo povedali, kaj je tisto, kar nas opredeljuje,« je dejal.
