Na bolšjaka je hodil do 95. leta (FOTO)
V Tehniškem muzeju Slovenije so pred dnevi odprli razstavo Glas preteklosti. Gre za imenitno zbirko radijskih sprejemnikov, ki so bili izdelani v obdobju po drugi svetovni vojni: kot smo že poročali, je zasebno zbirko skoraj 300 radijskih aparatov različnih evropskih proizvajalcev muzeju lani podaril Alexander Bouvier iz Celovca, v Slovenijo pa je prišla sto let po rojstvu zbiratelja, ki je v Ljubljani, kjer se je rodil, preživel mlada leta.
Bouvier je zbirko podedoval po stricu Petru Krisperju. »Mojega strica ni med nami od leta 2021, njegova sestra Roswitha, ki je z njim živela, pa nas je zapustila leta 2022. Ker nobeden od njiju ni imel otrok, sem postal dedič stričeve zbirke radijskih sprejemnikov. Želeli smo, da bi bila dostopna javnosti, lahko bi jo prodali ali podarili po delih ali v celoti. Odločili smo se za drugo možnost, zato sem izjemno vesel, da smo se dogovorili s Tehniškim muzejem Slovenije,« je ob donaciji med drugim povedal Bouvier.
Ker nobeden od njiju ni imel otrok, sem postal dedič stričeve zbirke.
Prebegnili v Avstrijo
Krisper je oboževal avtomobile, motorje in čolne, prav posebno strast pa je gojil do starih radijskih sprejemnikov, ki jih je neutrudno zbiral dolga leta. Vse do svojega 95. leta je redno obiskoval nedeljski bolšji sejem v Celovcu, kjer je tudi kupoval radijske sprejemnike.
V zbirki je okoli 270 radijskih sprejemnikov z elektronkami znanih znamk ter okoli 30 bolj modernih tranzistorskih radijskih aparatov z magnetofoni ali zvočnimi napravami, je pojasnil Bouvier in zaupal, da je stričeva družina v kaosu druge svetovne vojne iz Ljubljane prebegnila v Avstrijo, kjer je Peter pozneje nadaljeval očetov trgovski posel, posebno ljubezen pa je vedno gojil do tehnike.
Po podpisu pogodbe med muzejem, ki ga vodi dr. Barbara Juršič, in donatorjem se je ekipa TMS odpravila v Celovec, kjer so radijske sprejemnike prevzeli in prepeljali v Slovenijo. Med njimi so, kot je povedal kustos TMS dr. Orest Jarh, našli tudi primerek slovenskega proizvajalca Iskra. Mimogrede, dragocena zbirka radijskih sprejemnikov je s to razstavo našla stalno mesto v Tehniškem muzeju Slovenije.
Od radiev do turbin
Nemško podjetje Siemens sta leta 1847 v Berlinu ustanovila Werner von Siemens in Georg Holske pod imenom Siemens & Holske. V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je podjetje preusmerilo v izdelavo radijskih sprejemnikov in kmalu postalo četrti najuspešnejši proizvajalec (za Telefunknom, Sabo in Nordmendejem). Po drugi svetovni vojni se je podjetje iz Berlina preselilo na Bavarsko. V šestdesetih letih 20. stoletja je Siemensove radie začel izdelovati Korting, pozneje tudi Blaupunkt. Leta 1979 je Siemens končal proizvodnjo radijskih sprejemnikov pod svojim imenom, po 1980. pa je razširil proizvodnjo na druge elektronske naprave, med drugim na računalnike in mobilne telefone. Proti koncu 20. stoletja je začel proizvodnjo električnih vlakov, ki vozijo tudi na slovenskih tirih. V 21. stoletju so se preusmerili v izdelavo naprav za izkoriščanje sončne in vetrne energije ter turbin.
