Na črni dragulj stavi čedalje več kmetij

Na Pogačarjevem trgu v središču Ljubljane se je predstavilo 35 kmetij s pestro ponudbo mesnih, mlečnih in krušnih izdelkov, vin, olj, marmelad, sokov in zelenjave. Prav vse so tudi letos sprejele izziv in izdelke poslale na ocenjevanje za bronasta, srebrna in zlata priznanja. Vsa tri odličja zagotavljajo odlične kulinarične izdelke kmetij, med njimi smo našli tudi nosilce znaka kakovosti. Prejme ga kmetija, ki dobi za določen izdelek zlato priznanje tri leta zapored.

Slovenski kmetje so nadvse pridni in celo zelo iznajdljivi. Tokrat smo izbrali pet najznačilnejših, med katerimi mnogi iščejo nove in nove izzive. Med njimi ima trenutno še posebno mesto aronija, saj so se z njo predstavili kar trije pridelovalci. Lilijana Pšajd iz Dogoš pri Mariboru ima s to rastlino odlične izkušnje.

»Ni dovolj, da aronijo samo posadimo in čakamo, da bo od nje kanil denar,« je povedala Pšajdova, ki aronijo imenuje črni dragulj, tako pa se imenuje tudi njihova ekološka kmetija. »Veliko zdravilno moč in upočasnitev staranja pripisujejo zrelim, skoraj črnim plodovom. Gojili so jo že Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen, preprečuje slabokrvnost, odstranjuje težke kovine iz telesa in varovalno deluje na naše črevesje.

Izjemno ugodno vpliva na ožilje in srce ter uravnava krvni tlak. Koži daje večjo elastičnost in zmanjšuje gube. V maju grmi aronije bujno zacvetijo v belih cvetovih, jagode pa dozorijo vse naenkrat avgusta. Najprej so rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko-kiselkastega trpkega okusa. Iz plodov pripravimo eko sadni sok, poleg tega še aronijevec, liker, na katerega smo prav posebno ponosni, saj smo na Dobrotah slovenskih kmetij prejeli znak kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato medaljo.«

Med ponudniki slovenskih kmečkih dobrot so bili čebelarji, ki se veselijo 20. maja, ko bodo drugič praznovali svetovni dan čebel. Na stojnici kočevskega čebelarja Branka Obranoviča so obiskovalci lahko izvedeli, kako pomembni so za ohranitev čebel kmetje in kakšen je pomen čebel, še posebno avtohtone slovenske pasme kranjske sivke. Med in medene dobrote so lahko tudi poskusili. Obranovič pa ni mogel mimo pogovora o vremenu: »Tako slabega vremena čebelarji ne pomnimo že dolgo. V lepem vremenu se čebele odpravijo na pašo, toda dežja je vseeno že preveč, imamo pa za ta čas prenizke temperature. Čebele moramo torej hraniti, da lahko preživijo.«

Med rednimi udeleženkami ptujske državne razstave najboljših kmetij sta Brigita in Martin iz Sadjarstva Ficko iz Rogaševcev, ki se lahko pohvalijo s kar nekaj priznanji s ptujske razstave: »V letu 2000 smo začeli preusmeritev kmetije, saj se je na Goričkem težko ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, so pa zelo dobre razmere za sadjarstvo in vinogradništvo. Željo, da bi delali nekaj posebnega na tem prostoru, smo začeli uresničevati ter zasadili prvi intenzivni nasad kutine v Sloveniji in temu leta 2003 dodali še drugega in dodali prvi intenzivni nasad nešplje v Sloveniji. Če si v nečem prvi, potem ni odkupa, zato smo predelali in dogradili naše gospodarsko poslopje za predelavo sadja ter prav tako prodajni prostor za neposredno prodajo na domu.«

Prav posebno zgodbo smo slišali na stojnici turistične kmetije Pri Filetu iz Slop pri Kozini, kjer turizem na kmetiji povezujejo z dobro hrano in žganjekuho s kraškim brinjevcem in brkinsko slivovko. »Z brinjevcem je veliko dela,« je dejal gospodar kmetije Franc Jelušič. »Brin obrodi vsake tri leta, njegovo ročno obiranje pa je precej boleče. Od brinovega cveta do prvega kozarčka brinjevca mine kar pet let.«

Šparglji so v tem obdobju nadvse priljubljeni, z njimi pa se tako rekoč na robu glavnega mesta, na Ježici, ukvarja Milan Ramovž. »Kupci so v zadnjih letih osvojili šparglje, saj si z njimi lahko odlično popestrimo vsakodnevni jedilnik,« smo slišali na njihovi stojnici, kjer so ponujali lepo pripravljene šope in jih med drugim pekli na žaru.


Od petka, 17. maja, do nedelje, 19. maja, bo torej Ptuj minil v znamenju prireditve Dobrote slovenskih kmetij. Med drugim bodo v soboto in nedeljo razglasili rezultate in podelili priznanja za najboljše izdelke, pomembna novost pa je podelitev prvega certifikata evropske sheme kakovosti Slovenska potica – zajamčena tradicionalna posebnost.