Na delavnici okraševanja pirhov ohranjali 223-letno tradicijo (FOTO)

Bolj ko se bliža velika noč, več je dogodkov, ki so povezani s tem največjim krščanskim praznikom. Tako je minuli konec tedna v Dobrovniku potekala delavnica okraševanja pirhov v batik tehniki. Udeležila se je je mlajša in starejša generacija domačinov. Bistvo pa je, kot so zapisali, »da se ohranja čudovita tradicija barvanja pirhov«. Tehniko batik sicer v Dobrovniku poznajo že od leta 1800. Gre za bogato ljudsko tradicijo, ki je danes vse bolj spoštovana. Vsako leto v hiši Györgya Dobronokija (Hiša rokodelstev) ob cvetnem vikendu priredijo tradicionalno razstavo pirhov, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo tako izdelke kot tehnike barvanja ali pa se že prej udeležijo tematske delavnice.

Nastali so čudoviti izdelki.

V sklopu dvodnevne prireditve so na ogled čudovito okrašeni pirhi, izdelani s tradicionalnimi tehnikami, za katere so značilni enostavni vzorci. Pravi mojstrici tehnike batik in hkrati najprepoznavnejši Dobrovničanki sta Anna Car in žal že pokojna Elizabeta Urisk, ki je za seboj pustila tudi avtorsko knjižno zbirko.

Prišli so tudi mladi.

Le še v Beli krajini

Za izdelavo pirhov po načinu batik, ki ga pri nas poznajo le še v Beli krajini, potrebujemo pisalko, čebelji vosek – za odstranjevanje voska tudi svečo oziroma plamen – ter rdečo in črno barvo za barvanje. Najbolj znani vzorci so dobrovniški in petišovski, še danes pa najpogosteje izberejo običajne, stare motive, to so ravne in nazobčane črte, vijuge, krogi oziroma pike ter tako imenovano zajčje uho.

Stari običaj spet vse bolj živi.

Posebno pisalko oziroma kovinski lijak se napolni s čebeljim voskom in segreva nad plamenom. Z vročim voskom se potem na jajce nariše vzorec. Pirh se obarva v hladni barvi, vzorec pa ostane bel. Ob dodajanju vzorčkov se lahko postopek večkrat ponovi – tako dobimo večbarvni batik. Tak način krašenja pirhov je bil nekoč zelo razširjen v Prekmurju. V drugi polovici 20. stoletja se je tehnika počasi opuščala in je skoraj povsem izumrla. Ohranila se je le v nekaterih vaseh, predvsem v Dobrovniku. V zadnjih letih pa običaj vse bolj obujajo. Za lepši sijaj velikonočnih pirhov so jih premazali z mastjo ali oljem.

Pomembna sestavina je čebelji vosek.

Sicer pa v Prekmurju skrbijo za naravno barvanje jajc. Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi pisanica ali pisanka, je tradicionalna hrana, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu, ki je lahko umetno ali naravno, recimo listje rdeče čebule.

Barvali so jih z naravnimi barvami.

Po mnenju strokovnjakinje s področja perutninarstva se zelo lepo obarvajo jajca slovenske avtohtone pasme štajerska kokoš; njihova lupina je slonokoščene barve. Žal danes štajerske kokoši živijo le še na redkih kmetijah. Za barvanje z naravnimi barvili potrebujemo razmeroma velike količine barvila, na primer kave, kurkume, špinače, čebule, in tudi časa. Prav tako ne moremo pričakovati kričeče živih barv. 

Pirhi veljajo za simbol velike noči.