Bodo na desnem bregu Mure kmalu brez pitne vode?!
Če gre verjeti Borutu Sokliču, stečajnemu upravitelju nesrečnega nedonošenčka Javnega podjetja Prlekija, se prebivalcem osmih občin na desnem bregu reke Mure, ki zajema Pomurski vodovod – krak C, ne piše nič dobrega. Soklič je nanizal kar nekaj bolečih argumentov, zaradi katerih bi morali vsem zazvoniti alarmi glede zagotavljanja oskrbe s pitno vodo, zlasti je odmevalo opozorilo: »Če bi živel na območju Ljutomera, bi si 31. julija 2024 naredil večjo zalogo pitne vode.«
Žal pa je tudi to očitno naletelo na gluha ušesa tistih, ki so pripeljali do takšnega stanja, saj so župani petih od osmih občin prepričani, da so zadevo že rešili po svoje. A kmalu bo jasno, kdo pije in kdo plača.
Ogroženost oskrbe s pitno vodo na območju občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej, Sv. Jurij ob Ščavnici, Apače, Gornja Radgona in Radenci je prisilila stečajnega upravitelja, da o zadevi opozori javnost, glede na to, da mu ne prisluhnejo nekateri župani in svetovalci posameznih lokalnih skupnosti. Tako je Soklič podrobno predstavil, kako bo po 31. juliju s pitno vodo od Apaške doline do hrvaške meje. Mnogi so se sicer veselili, ko je Evropska komisija odobrila nepovratna sredstva za ureditev sodobne oskrbe s pitno vodo, toda znova se je izkazalo, da sta zaman vsa pomoč in ustavna pravica do vode, če je v ospredju neumnost posameznikov.
Premoženja še ne bo
Soklič je posebej zažugal županom občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, nekoliko prizanesljivejši je bil do ostalih treh občin z območja UE Gornja Radgona. Kritike so zlati letele na ljutomersko županjo, saj je največja prleška občina nosilna v projektu Pomurski vodovod – krak C. Pet od osmih občin ustanoviteljic JPP v stečaju namerava s 1. avgustom oskrbo z vodo zagotavljati prek novoustanovljenega podjetja Prleška komunala. A stečajni upravitelj opozarja, da to še ne bo izvedljivo, saj bi potrebovale premoženje podjetja v stečaju, ki pa do takrat še ne bo na voljo.
Zato je Soklič občine ustanoviteljice opozoril, da bo podjetje avgusta prenehalo izvajati javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode, če ne bodo jamčile za kritje morebitne izgube pri poslovanju. Kot je zatrdil, bodo 1. avgusta prekinili dobavo vode občinam Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje in Sveti Jurij ob Ščavnici. V pogovorih z njimi je namreč naletel na »popolno nerazumevanje osnovnih pravnih dejstev«, medtem ko z občinami Gornja Radgona, Apače in Radenci ustrezno sodelujejo, da bi oskrbo prenesli na Javno podjetje Komunala Radgona.
»Imamo načelen dogovor in k temu se bomo zavezali tudi pisno, da bomo zanje izvajali storitve do takrat, ko bodo pripravljene za prenos poslovanja na drugo podjetje,« je dejal Soklič.
JP Komunala Radgona pripravlja vse potrebno za prevzem upravljanja dela vodovodnega sistema, ki ima skupna vira v Podgradu in Segovcih in iz katerega se oskrbujejo uporabniki teh treh občin, ne pričakuje pa, da bodo lahko prehod na oskrbo z vodo izvedli pred 1. septembrom.
Odškodninska odgovornost
Občine Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej so v skupnem sporočilu navedle, da jim bo s 1. avgustom vodo zagotavljalo novo podjetje Prleška komunala, napovedale so tudi, da bodo vzpostavile korektno poslovno sodelovanje s Svetim Jurijem ob Ščavnici. Novo podjetje je bilo ustanovljeno 17. junija letos, v register je bilo vpisano 5. julija in še nima zaposlenih, le direktorja.
»Objektov JPP jim ne smem izročiti sam od sebe. Potrebna je prijava izločitvene pravice, sledita preizkus terjatev in sklep sodišča,« je dejal stečajni upravitelj, ki se je spraševal, kako bo Prleška komunala že avgusta začela delati, če ne bo razpolagala z objekti, poleg tega je za delovanje črpalk potrebna elektrika, tako da je občine pozval k dogovoru. Opozoril je tudi na navedbe v dokumentih o ustanovitvi podjetja, da samovoljno in protipravno ravnanje občin pomeni odškodninsko odgovornost.
Lokalni oblastniki iz tega dela Prlekije in Slovenskih goric so še enkrat znova potrdili, da ne morejo uspešno sodelovati niti pri tako pomembnih projektih, kot je voda. Poleg bojazni, da bi se pipe z avgustom zaprle, bo za vseh osem omenjenih občin tragedija, če bo treba Bruslju vrniti nepovratna sredstva, ki so bila usklajena na začetku reševanja problematike pitne vode od Trat do Gibine.
