»Na dogodek ne bo parkljev!« Bogataj: V Sloveniji ni dneva, ki ne bi sodil v okvire psihiatrije
Od nekdaj je veljalo, da so parklji namenjeni predvsem strašenju otrok kot simbol kazni za neubogljive in da bodo odnesli tistega, ki ni priden. Vsakoletni tradicionalni sprevod Miklavža pospremijo angelčki, ki obdarujejo pridne otroke, parklji in vragi pa strašijo poredne. A letos bo vsaj v Svetem Juriju ob Ščavnici tradicionalno miklavževanje potekalo drugače.
Tamkajšnje Turistično društvo se je odločilo, da na današnji dogodek ne bodo povabili parkljev zaradi pritožb nekaterih staršev, ki otrok ne bi pripeljali na dogodek, če bodo tam parklji.
»Vabljeni k prijavi tudi tisti, ki otrok zaradi parkljev do zdaj niste prijavili,« je TD Sveti Jurij ob Ščavnici zapisalo na svoji facebook strani in z debelejšimi črkami zapisalo »parkljev ne bo«.
»Otrok ne želimo pomehkužiti«
Na organizatorja smo naslovili vprašanje, kaj je vplivalo na njihovo odločitev, da parkljev ne bo.
»Za potezo smo se odločili zato, ker so parklji na prireditvi Miklavževanja v preteklosti prestopili mejo dobrega okusa. Pri miklavževanju se gre, da so parklji v ozadju in trkajo na vest otrok, če so ti bili »poredni«. To, kar se je dogajalo na prejšnjih prireditvah, ni bil ne kulturen in ne do otrok prijazen dogodek, kar pa miklavževanje je. Ne želimo otrok pomehkužiti, želimo, da jim Miklavž ostane v lepem spominu na otroštvo, in ne travma, ki jo bo nosil s seboj celo življenje,« so dejali za Slovenske novice.
Na očitke, da »uničujejo običaj«, pravijo, da »podpiramo tradicijo in jo spoštujemo. Vemo, da so ob Miklavžu angelčki in parklji. Nismo proti parkljem, a ti naj imajo čut do otroka, navsezadnje si ne želimo dajati glavne note na porednost, ampak na to, da so otroci pridni.«
Odzivi staršev so bili deljeni
Pod objavo so se oglasili predvsem tisti, ki jim ne gre v račun, zakaj se krši tradicija:
• »Kaj se to gremo. Na vseh ravneh se trudimo ohranjati dediščino, zdaj pa takole. In nikoli ni bilo slabe volje«;
• »Vse stare običaje je treba pokvariti zaradi posameznih staršev, ki se sam bojijo parkljev? Imamo malo deco, pa si želimo in želijo, da bi miklavževanje bilo tako, kot more biti – z Miklavžem, angelčki in obvezno s parklji. Tisti, ki so proti, pa so naj doma, saj dosti jih ne more biti.«:
• »Mislim, da je to napačna odločitev. Gre za tradicijo. Samo očitno so pri Juriju najbolj hudi parklji.«
• »Drugo leto še Miklavža ne boste imeli. Pomembno pa je, da se noč čarovnic praznuje v maskah.«
Janez Bogataj: Reakcija staršev, ki so proti parkljem, mi je razumljiva
Poznavalca slovenske tradicije Janeza Bogataja smo vprašali, kako sam vidi tendenco »spreminjanja« običajev?
»Miklavž ima vedno pozitivno (angeli) in negativno (parklji) spremstvo. Povrhu vsega so parklji najstarejši preoblečeni spremljevalci, veliko starejši od samega Miklavža. Reakcija staršev mi je razumljiva, saj živim v Sloveniji, kjer ne mine dan brez pojavov in dejanj, ki sodijo v okvire psihiatrije!
Če črtate ob Miklavžu parklje, to potem ni več Miklavž, ampak nekaj drugega, tudi z drugačnim poimenovanjem. Če kdaj, se zlasti v sodobnosti vedno bolj soočamo z razmerji med dobrim in zlim. Slednjega je vedno več!«
Kaj o strašenju otrok ob spremljavi prvega dobrega moža Miklavža meni Špela Reš, univ. dipl. psih., TA psihoterapevtka, ki jo kot strokovnjakinjo svetuje tudi Marko Juhant? Miklavževanje je čas, ko otroke še bolj kot po navadi začnemo deliti na »pridne« in »poredne«. Opisovanje otrok s takimi pridevniki je po mojem mnenju neprimerno in škodljivo za otrokov razvoj zdrave samopodobe. Opisana pridevnika predpostavljata lastnost ubogljivosti otrok (do staršev, učiteljev ali druge avtoritete), kar v današnjem času ni več lastnost, ki bi predstavljala najbolj pomembno vrednoto. V sodobnem okolju uspevajo posamezniki, ki prepoznavajo svoje individualne kvalitete in prednosti, ki so kritični ter mislijo s svojo glavo. Je pa vzgoja takega posameznika bistveno bolj zahtevna kot vzgoja »pridnih in ubogljivih«. Miklavževi spremljevalci parklji, ki so po izročilu mladi, vaški fantje in moški, naj bi z glasnim ropotom preganjali zle zimske duhove. Parklji pa že dolgo ne predstavljajo več dobrih duhov, ki preganjajo zimo, ampak so postali kaznovalci »porednih« otrok. Postali so pomoč staršem, ki vzgajajo s pomočjo ustrahovanja »če ne boš priden, te bodo parklji vzeli«. Otrokom, ki niso ubogljivi, se tako prek celega leta ustvarja nevidna podoba nekoga strašnega, ki ga bo kaznoval, odpeljal, vzel stran od staršev. Mlajši ko je otrok, večji je strah pred podobo parklja, neposredna izkušnja s parkljem pa je za nekatere otroke celo travmatična. V svoji terapevtski praksi sem se s travmatično izkušnjo, povezano s parklji, že srečala. Otroci z negativno izkušnjo s parklji poročajo o močnem strahu, povezanem z miklavževanjem na splošno. Poleg strahu doživljajo močne občutke krivde, da niso bili »dovolj pridni«, skrbi jih, da jih bodo parklji kaznovali. Pri nekaterih se je strah generaliziral na vse vrste mask, kar pomeni, da tesnobo doživljajo tudi v času pustovanja. Nekateri najstniki, ki so z mano delili izkušnje miklavževanja iz otroštva, povedo, da je strah še vedno prisoten, čeprav vedo, da so pod maskami njihovi sovaščani ali sokrajani, ki jih poznajo. Sprašujem se, zakaj Miklavžev sprevod ne bi bil sprevod prijetnejših in manj strašljivih spremljevalcev, ki bi za otroke predstavljali v celoti pozitivno izkušnjo. Strahovladju parkljev pa upam, da so šteti dnevi. Terapevtka Špela Reš: Upam, da so strahovladju parkljev šteti dnevi
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
