Na dopustu za dušo petkrat na Everest

»Ultramaratonci iščemo zmeraj nove in nove izzive!« je na Ljubljanskem gradu nekako strnil 48-letni Toni Vencelj, doma iz Šentvida pri Stični. Že kar 35 let se ukvarja s tekaškimi izzivi. Kdo ve, kako bi potekalo njegovo življenje, če ne bi leta 2012 organiziral prvega teka Tektonik ultra okrog občine Ivančna Gorica. Takrat je šlo bolj za druženje in tridnevni skupinski tek, na katerem se jim je pridružila tudi Katja Kegl iz Radencev. Ki se je, potem ko je pred osmimi leti preskočila iskrica, poročila s tekom in tekačem. K svojemu je dodala še Tonijev priimek.

Zdaj teče že deset let. V teku je spočetka našla uteho po nepričakovanem razpadu petletne zveze. Raje kot po asfaltnih cestah teče po gozdnih stezicah, čez drn in strn. Kljub materinstvu, s Tonijem imata tri leta in pol staro hčerko Hani, se udeležuje najzahtevnejših preizkušenj. Ena takšnih je Tour des Geants, 350 kilometrov po hribih okrog doline Aosta. A ker je morala lani odstopiti po 280 kilometrih, je bila ena najtežjih ultramaratonskih preizkušenj njen največji letošnji izziv. Spomladi se je že prijavila in trdo trenirala. A kaj ko so ga julija zaradi virusa tudi dokončno odpovedali. »Čudno leto je to bilo,« je dejal Toni.

Takoj po službi

Tako čudno, da sta s Katjo potem razmišljala, da bi že od pomladi načrtovan dopust v začetku septembra izkoristila za popotovanje z avtodomom po Španiji. Štiriintridesetletna Katja namreč že od nekdaj rada odkriva nove kraje, nove svetove.
Kot diplomirana medicinska sestra je zaposlena v UKC Ljubljana, na oddelku za bolezni ledvic. »Delo je naporno in psihično zelo stresno, a če kaj počneš z ljubeznijo, ni prav nič težko,« pravi. Na sodelavko Katjo in njene športne uspehe so izjemno ponosni. Še posebno ko je pred dvema letoma v rekordnem času pretekla Slovensko planinsko transverzalo. Takrat je opravila višinskih metrov za pet Mount Everestov, ob tem je prehodila še 600 kilometrov, vse to v pičlih osmih dneh, 23 urah in 26 minutah. »Očitno imam vzdržljivost v sebi. Ne treniram veliko, saj imam naporno službo, dežurstva so včasih dolga tudi po 27 ur. Kljub temu sem šla vedno, tudi po naporni službi, teč,« je pripovedovala.


Potem pa je njen mož, ki ima dneve ob vseh izzivih na polno zasedene še s športnim društvom, spletno trgovino in varjenjem piva, izjavil, da zaradi prezaposlenosti pač ne more na tako dolg dopust. Njegove žene ta novica še zdaleč ni zaustavila. Čeprav je zaprisežena tekačica in tako rekoč ne kolesari, si je od zagrebškega prijatelja Ivana Carina sposodila dovolj kakovostno kolo ter si zadala, da bo prekolesarila celotno Slovensko turnokolesarsko transverzalo. Priznala je, da ni šlo za prav nobeno podiranje rekordov, sploh ne, ampak za pravo uživanje. Takoj po službi, 4. septembra, se je odpravila na 1800 kilometrov dolgo pot, ki jo je Slovenska planinska zveza trasirala in odprla pred štirimi leti.

50 planinskih koč

Nekako je mišljeno ter priporočljivo, da bi človek vseh 41 etap (odsekov), kolikor obsega ta transverzala, s kolesom odvozil v 41 dneh. Katji Kegl Vencelj pa se je vendarle tudi to pot mudilo: nekaj zaradi dopusta, ta ni seveda nikdar neskončen, nekaj zaradi hčerkice Hani. Od tistega dne, ko se je njena mamica podala na planinsko pot, na kateri jo je čakalo 50.000 višinskih metrov ter 109 kontrolnih točk, na katerih je zbirala žige in s tem dokazovala obisk, je bil namreč Toni za nekaj dni lepo oče samohranilec.
Pa še nekaj podatkov: na poti je morala tudi mimo 50 planinskih koč. Njene posamezne etape so bile dolge od 80 do 120 kilometrov. Kolesarila, včasih je morala kolo seveda tudi samo riniti, je približno dvanajst ur na dan, od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Domala ves čas sta jo spremljala izjemno lepo vreme ter naša idilična planinska pokrajina. Še najtežje ji je bilo, ko se je vzpenjala na planino Kuhinjo ter čez Menino planino. Spala je pri prijateljih, pod milim nebom, štirikrat sta se ji z avtodomom pridružila tudi Hani in Toni. Zaključek 34. etape je bil na Domu na Peci, kjer je bila obenem najvišja točka, ki jo je dosegla s kolesom, 1665 metrov visoko. Najslajše, rižoto z morskimi sadeži, je Katja, kot se je spominjala, jedla v Marezigah.

»Življenje,« kot pravita zakonca Katja in Toni, »je sestavljeno iz nenehnih izzivov!« Po 18 dneh in 20 urah, ko je sklenila krog in prišla srečno nazaj na Ljubljanski grad, pa se je končal zgolj eden izmed njenih preizkusov lastne zmogljivosti, poimenovala ga je dopust za dušo.