DOBRO SE JE TUDI JEDLO

Na dvorcu Visoko so plesali in obujali stare šege (FOTO)

Kulturno-kulinarični večer na dvorcu Visoko, ki je bil nekdaj dom Ivana Tavčarja in njegove žene Franje.
Fotografija: Obiskovalci prireditve so se okrepčali z imenitnim visoškim loncem. FOTO: Sabina Bohinc
Odpri galerijo
Obiskovalci prireditve so se okrepčali z imenitnim visoškim loncem. FOTO: Sabina Bohinc

Na dvorcu Visoko, ki je bil nekdaj dom pisatelja dr. Ivana Tavčarja in njegove žene Franje, so pripravili kulturno-kulinarični večer, poimenovan Visoški lonec. Ob plesu in obujanju starih šeg so se obiskovalci okrepčali z imenitno tradicionalno enolončnico visoškim loncem.

Dogodek je bil posvečen vseslovenskemu Tavčarjevemu letu, ki ga zaznamujemo ob stoletnici smrti dr. Ivana Tavčarja, za Slovenijo in njeno identiteto izjemno pomembnega pisatelja, politika, odvetnika in človeka, ki se je v svojem bogatem življenju strastno posvečal različnim dejavnostim. Tavčar je bil z ženo Franjo kar 45 let gospodar na dvorcu Visoko v Poljanski dolini, kjer so nastala tudi mnoga izmed njegovih znanih del.

Janez Kržišnik ga je skuhal po starem receptu. FOTO: Sabina Bohinc
Janez Kržišnik ga je skuhal po starem receptu. FOTO: Sabina Bohinc

Organizator, občinski javni zavod za turizem in kulturo Poljanske doline, je dogodek poimenoval po stari jedi, ki so jo kuhali tudi na Visokem. A še preden je kuharski mojster Janez Kržišnik postregel omamno dišečo mesno enolončnico, ki je kar kipela iz velikega črnega kotla, so obiskovalci izvedeli še to in ono iz bogate zgodovine dvorca in njegovih gospodarjev. Sprehodili so se po obnovljenem poslopju, ki človeka potegne v minule čase, sledila pa je predstavitev poljanskih oblačil, folklora in vrhunec dogajanja s poskušanjem stare visoške jedi.

Venček gorenjskih plesov

Najprej je kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić predstavila zbirke Kalanove rodbine, ki je na Visokem gospodarila od sredine 17. stoletja pa skoraj do konca 19. stoletja, ter Ivana in Franje Tavčar, ki sta v 45 letih na domačiji prav tako vtisnila pomemben pečat. Družinska grobnica Tavčarjevih je nedaleč stran, od koder se odpira lep pogled na posestvo in dvorec. Sprehod skozi bogato zgodovino tega dvorca se je ustavil ob dveh svežih pridobitvah na Visokem, omari iz ljubljanske Tavčarjeve odvetniške pisarne in obnovljenem reliefu Svete družine, ki je po 130 letih vrnjen na nekdanje mesto v Tavčarjevem dvorcu. Izvedeli pa smo tudi, kako se je v tistih časih oblačila gospoda pa tudi preprosti ljudje.

Tako so ga stregle že Kalanove gospodinje. FOTO: Sabina Bohinc
Tako so ga stregle že Kalanove gospodinje. FOTO: Sabina Bohinc

V čas Kalanov in Tavčarjev je obiskovalce z oblačili popeljala Andreja Stržinar, ki oblačilno dediščino proučuje in jo hkrati poustvarja. Izpod njenih rok namreč nastajajo odlični kostumi za gledališke predstave, prav tako oblači številne folklorne skupine, tudi skupino Zala, ki deluje pod streho turističnega društva Žirovski Vrh, na trati pred dvorcem pa je ob tej priložnosti zaplesala venček gorenjskih plesov.

Visoški lonec kuhali v več različicah

Medtem je Janez Kržišnik, hišni kuhar v Tavčarjevem dvorcu, že skuhal praznični lonec, ki ga je pripravil iz mesa in obilice zelenjave. Recept za imenitno jed, ki so jo obiskovalci kar postrgali iz velikega kotla, je poiskal v knjigi Ta dobra stara kuha Pavla Hafnarja, pravnuka zadnje Kalanovke z Visokega. »Resda nisem kuhal v krušni peči kot nekoč, že tako mi je bilo dovolj vroče,« je bil kratek hišni kuharski mojster, preden pa so slavnostno dvignili pokrovko z lonca, je bil nekaj časa na toplem v skrinji in zavit s senom.

Kot je povedala Martina Ambrožič Tušar, vodja kavarne v Tavčarjevem dvorcu, so visoški lonec kuhali v praznični in vsakdanji različici, prvi je bil z mesom, drugi seveda brez. »Gospodinja je pripravila tri lonce, enega za družino, drugega za posle, tretjega za služinčad. Dala jih je v krušno peč, pustila štiri ure, nato jih vzela ven, zavila v flanelo in kotličke postavila v leseno skrinjo, kjer se je jed počasi ohlajala. Tako je bila ta hrana še boljša. Lonec so pripravljali predvsem poleti, ko je njiva nudila domačo zelenjavo,« je še dodala. 

Biljana Ristić je poznavalka zgodovine visoških gospodarjev, tako Kalanov kot Tavčarjev. FOTO: M. P.
Biljana Ristić je poznavalka zgodovine visoških gospodarjev, tako Kalanov kot Tavčarjev. FOTO: M. P.

Zala dekleta Poljanske doline FOTO: Sabina Bohinc
Zala dekleta Poljanske doline FOTO: Sabina Bohinc

Plesalci folklorne skupine Zala so zaplesali na travniku. FOTO: M. P.
Plesalci folklorne skupine Zala so zaplesali na travniku. FOTO: M. P.

Recept veleva, da se visoški lonec ohlaja počasi, zavit v slamo. FOTO: Sabina Bohinc
Recept veleva, da se visoški lonec ohlaja počasi, zavit v slamo. FOTO: Sabina Bohinc

Andreja Stržinar je predstavila bogato oblačilno dediščino škofjeloškega območja. FOTO: Sabina Bohinc
Andreja Stržinar je predstavila bogato oblačilno dediščino škofjeloškega območja. FOTO: Sabina Bohinc

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije