Na Gregorjevem sejmu tudi barantali (FOTO)

»Po sadiko črne murve sem prišla,« je povedala upokojenka iz Novega mesta, zadovoljna, da je pri prodajalcu na Gregorjevem sejmu našla, kar si je želela, in bo z veliko skrbnosti ter ljubezni posadila drevo, ki bo njo in njeno družino razveseljevalo s sladkimi plodovi. Seveda si je skrbno ogledala tudi drugo ponudbo na tradicionalnem, že 27. Gregorjevem sejmu, ki je potekal minuli konec tedna na robu Novega mesta.

Priložnost za klepet

Največji spomladanski kmetijski sejem v dolenjski prestolnici ni bil priložnost le za nakupe in spoznavanje novosti na področju kmetijstva, temveč tudi priložnost za sprostitev, zabavo in srečevanja ter prijetne klepete z znanci in prijatelji. Morda je bil sejem pravšnji tudi za razmislek, kaj nam pomenita domača hrana in slovenska zemlja, »zemlja, ki nas hrani«. Prav to je bil tudi slogan sejma, na katerem se je predstavilo več kot 150 razstavljavcev iz vse Slovenije.

V soboto se je predstavilo več ljudskih pevcev, med njimi tudi Slavček iz Velike Doline pri Brežicah.

Organizatorica Kmetijska zadruga Trebnje – Krka, ki je največja zadruga v državi, saj ima skoraj tisoč članov, je poskrbela, da je bilo na sejmu res za vsakega nekaj, tako za najmlajše kot starejše. Torej ni čudno, da je bilo na sejemskem prostoru veliko družin, najmlajši so hitro našli zabavo na napihljivih igralih, z zanimanjem so si ogledali predvsem stojnice policije in vojske, našli pa tudi kakšno igračo ali posladek zase. Seveda ni manjkalo pridelovalcev lokalno pridelanega sadja in zelenjave, precejšnja je bila ponudba domačin mesnin, pekovskih in mlevskih izdelkov, pa domačega olja ter medenih, mlečnih in rokodelskih izdelkov.

V sklopu sejma je bila tudi razstava malih živali.

Ne le razstavljavci, tudi obiskovalci so prihajali z različnih koncev države, poleg pridelkov in izdelkov pa je bilo razstavljenih veliko kmetijskih strojev in pripomočkov, avtomobili, pa izdelki za vrt, tekstil, na ogled je bila razstava malih živali in še kaj, skratka vse in še več, kar človek potrebuje za samopreskrbo s hrano, ponudba kmetijske tehnike, orodja in opreme pa ni bila takšna, da bi zanimala le velike kmetovalce, temveč je bila namenjena tudi vrtičkarjem.

Predstavili so se policisti in vojaki in prav orožje je zanimalo mlade in nekoliko manj mlade.

Kritika politiki

Če so politiki po eni strani polni lepih besed o samopreskrbi in doma pridelani hrani, pa država zanjo kaj malo naredi, tudi zato so v zadnjem času številni mali kmetje opustili kmetovanje, je bilo slišati na sejmu. »Politika do kmetijstva nima najboljšega odnosa. Kmetijstvo ni gramofonska plošča, ki jo obračaš, kadar si želiš. Mogoče pa se bodo politiki čez čas vprašali, zakaj so delali takšne napake,« pravi Anton Strah, predsednik zadruge, Stanko Tomšič, direktor KZ Trebnje – Krka, pa je opozoril na skrb vzbujajoče nihanje cen kmetijskih proizvodov, predvsem odkupne cene mesa pogosto ne pokrivajo visokih stroškov reje.

Mnogi so nabavili sadike in seme, pomlad je namreč tu, čas je za delo na vrtovih in njivah.

Zato izbira slogana letošnjega sejma Zemlja, ki nas hrani, ni naključna. »Zavedamo se, in s tem sloganom želimo na to tudi opozoriti, vse bolj neprimernega odnosa do zemlje in do kmetijstva na splošno. Celotno človeštvo je še vedno odvisno od hrane in od zemlje, v kateri jo pridelujemo. Pomislimo, s čim in kako vsak dan uničujemo našo zemljo, zemljo, ki nas hrani. Tudi trendi v kmetijstvu so vse bolj usmerjeni k čim bolj naravnemu in trajnostno naravnanemu pridelovanju hrane,« je v pogovoru omenil Tomšič.

Srečko iz Kočevja je kupil metle. Žena bo pometala, je pripomnil.

Sicer pa je KZ Trebnje – Krka, ki je nastala z združitvijo trebanjske in novomeške zadruge, lani odkupila skoraj 47 milijonov litrov mleka, več kot 9500 glav živine in 450 ton zelenjave, odkupili so tudi 1100 ton suhe in 500 ton sveže koruze, na žagi so predelali 4700 kubikov hlodovine.

Obisk sejma je bil zelo dober.

V soboto je zažagala tudi Tanja Žagar, ki pa si je pred nastopom vzela čas za oboževalce in se slikala z njimi.

So pa zato, ker so bile odkupne cene goveje živine na slovenskem trgu izjemno nizke, najboljšo živino izvažali v Avstrijo in Italijo, nekaj celo v Libanon. To je podatek, nad katerim bi se morali zamisliti vsi, tudi politiki. 

Na ogled je bilo veliko kmetijske mehanizacije.

Mama Manka je povezovala program, pela in zabavala. Številni so se želeli fotografirati z njo.