Na grobovih tudi kamni in zastavice
Pred nami je 1. november, dan spomina na mrtve. Z obiski grobov, prinašanjem cvetja in prižiganjem sveč se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami.
Bolj kot nakupovanje in prižiganje sveč ter uporaba alternativnih virov spomina na mrtve je že vrsto let pereča težava zbiranje in odlaganje odpadkov sveč. David Jurkovič, direktor Svečarstva Jurkovič iz Ljubljane, pravi, da nagrobne sveče predstavljajo 0,2 odstotka vseh odpadkov pri nas: »V Sloveniji kot edini državi je zakonsko urejeno zbiranje in recikliranje nagrobnih sveč (Plastikom, d. o. o., Jesenice) in je za ta odpadek poskrbljeno mnogo bolje kot za večino odpadkov, ki nastanejo v vsakdanjem življenju. Poraba nagrobnih sveč v Sloveniji se je sicer od leta 2008 razpolovila, posledica je bila tudi zaprtje na desetine podjetij, prav tako je nekaj sto zaposlenih izgubilo službo.«
0,2 odstotka vseh odpadkov predstavljajo nagrobne sveče.
Dekanova ideja
Po Jurkovičevih besedah smo bili priča »demonizaciji« klasične nagrobne sveče, ki je sestavljena iz lončka, voska in pokrova. »Tržni delež elektronskih in solarnih sveč, ki je leta 2008 znašal dva odstotka, je narasel na približno 15 odstotkov in se povečuje,« poudarja Jurkovič. »Zaradi demonizacije navadne sveče se je začelo lepiti nalepke eko na številne izdelke, ki so prihajali na trg. Absurd pa je, da v javnosti veljata za ekološko solarna ali elektronska sveča. To je bil lapsus zakonodajalca, ki je vse vrgel v en koš. Elektronska sveča, ki ima baterije in vezja, nima nobene zveze s pojmom sveča. Reciklator ne pri električni ne pri solarni sveči nima kaj početi, kar blazno draži proizvodnjo. Papirnate sveče imajo, mimogrede, plastificiran papir, recikliranje te sveče zelo draži proizvodnjo, niso ekološko razgradljive, ne spadajo niti med papir niti med plastiko. Podobna je zgodba z obarvanim steklom.«
Nedavno smo pisali o trajnostni sveči s tekočim voskom Zvezda, ki sta jo razvila Tea Košir in Klemen Peljhan. Njeno ohišje je iz PS-materiala, njen glavni atribut pa je vložek iz PET-plastike. Tekoči vosek popolnoma izgori in ostane le PET-plastenka, ki je pripravljena na reciklažo, jo je pa seveda treba odvreči v ustrezen zabojnik.
Za pomoč bolnim
A vsi, ki ob 1. novembru prihajajo na pokopališča, ne prižigajo sveč. Manj svečk za manj grobov je že tradicionalni projekt Fundacije Svečka. Akcijo so prvič izvedli leta 2009 v občini Zagorje ob Savi, od takrat pa se je močno razširila in postala kar vseslovenska. Prostovoljne prispevke zbirajo mladi iz različnih društev pred pokopališči 31. oktobra in 1. novembra. Za darovani prispevek lahko vsakdo prejme zastavice sočutja oziroma drugo ekološko alternativo svečam. Namen je preusmeriti sredstva ter namesto kupovanja sveč in cvetja pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. Organizatorji o akciji pravijo: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«
Poleg akcije Manj svečk za manj grobov obstaja več načinov, kako se spomniti vseh tistih, ki jih ni več med nami. V zadnjih letih lahko na grobovih opazimo poslikane oziroma porisane kamne, največkrat ploščate in ovalne oblike. V večini primerov gre za doma narejene izdelke, ki naj bi nadomestili prave sveče.