Na grobu Jožeta Pučnika prebrali pesem Igorja Pirkoviča, tam ni bilo videti Janše (FOTO)

Pred dnevi so se člani SDS poklonili na grobu nekdanjega politika, enega od idejnih očetov slovenske osamosvojitve Jožeta Pučnika, ki je bil 11. januarja 2003 pokopan na pokopališču Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. 

»Na grobu Jožeta Pučnika smo se zbrali z namenom, da izrazimo hvaležnost za njegovo neprecenljivo vlogo pri osamosvajanju Slovenije in postavljanju temeljev naše države. Njegova dediščina ostaja navdih in kompas za vse generacije mladih, ki verjamemo v vrednote svobode, demokracije in pravičnosti,« so zapisali s Slovenske demokratske mladine.

Delegacija SDS je na grob položila venec, podpredsednica stranke Jelka Godec je imela govor, poslanka Karmen Furman pa je prebrala pesem Igorja Pirkoviča, ki je pesem posvečeno Pučniku predstavil že leta 2022 ob odkritju doprsnega kipa na Brdu pri Kranju. Naslov pesmi je Očetu slovenske države.

Godčeva je v govoru med drugim povedala: »Osebno dr. Pučnika nisem poznala, mi je zelo zelo žal, da ga nisem. Poznam pa njegove ideje in predvsem pa njegovo veliko delo za slovenski narod. In v zadnjih letih, predvsem zadnjih dveh letih, se mi vse večkrat postavlja vprašanje, kako bi bilo tistega leta 1990, če ne bi slovenskega naroda vodili takšni ljudje, kot je bil dr. Jože Pučnik. Bi danes živeli v samostojni in suvereni republiki? Mislim da je odgovor na dlani, če gledamo skozi oči današnje oblasti. Danes ne bi bili v suvereni državi, še vedno bi sanjali sanje, kot jih sanjajo nekateri veliki narodi, ki še vedno nimajo svoje države, kot jo imamo mi Slovenci.«

FOTO: SDS

Med zbranimi na pokopališču sicer ni bilo videti vodje SDS Janeza Janše, a bo ta danes na Trgu republike imel govor na »shodu ob 22. obletnici smrti«. 

Jože Pučnik je bil eden od ustanoviteljev Demokratične opozicije Slovenije (Demos), politične koalicije, ki je vodila Slovenijo k osamosvojitvi leta 1991. Pučnika kot očeta slovenske države nekateri vidijo kot simbol, ki bi lahko povezoval leve in desne, a njegova podoba se v slovenski politiki pogosto uporablja na način, ki poudarja razlike med političnimi poloma, namesto da bi gradila mostove.