Na Kemijskem inštitutu razvili ultrazvočni nadzor gensko spremenjenih celic
Raziskovalke in raziskovalci na Kemijskem inštitutu so razvili terapevtsko celično napravo, ki se odziva na ultrazvok. Njihova inovacija bi lahko omogočila natančnejše, neinvazivno, hitro in ciljno usmerjeno zdravljenje, vključno z določenimi oblikami raka, še posebej na težko dostopnih mestih globoko v tkivih, so sporočili s Kemijskega inštituta.
Natančen nadzor nad celicami v globokih tkivih ostaja velik izziv. Ultrazvok predstavlja obetavno rešitev za terapevtske aplikacije, saj omogoča neinvazivno stimulacijo celic z visoko prostorsko in časovno natančnostjo, so pojasnili.
Raziskovalke in raziskovalci s Kemijskega inštituta so uporabili pulzni ultrazvok za uravnavanje vnosa kalcija v sesalskih celicah in tako razvili terapevtsko celično napravo, ki se odziva na akustično stimulacijo globoko v tkivih. Ta raziskava nadgrajuje že objavljeno metodo, pri kateri so z dodatkom proteinskih plinskih veziklov izboljšali odzivnost celic na ultrazvok. Človeške celice so gensko spremenili tako, da izražajo terapevtik, kar tvori terapevtsko celično napravo. Inovativna metoda je učinkovito omilila simptome akutnega kolitisa, kar pa poudarja možnost natančne, neinvazivne in ciljno usmerjene celične terapije, so navedli.
Zdravijo lahko tudi nekatere vrste raka
Tovrstno odkritje ima potencial za izboljšanje ultrazvočne terapije, s katero bi lahko učinkoviteje, hitreje in ciljno zdravili tudi nekatera vrste raka. Trenutno na primer poznamo CAR-T celično zdravljenje, napredno obliko imunoterapije, kjer so bolnikove celice gensko spremenjene, da se te učinkoviteje borijo proti rakavim celicam.
Pomanjkljivost te terapije je, da se spremenjene celice aktivirajo po celotnem telesu. Z uporabo ultrazvoka pa bi lahko gensko spremenjene celice aktivirali le na tarčnem mestu v telesu. Poleg tega je ultrazvočna terapija bolniku prijaznejša, saj omogoča neinvazivno aktivacijo celic na daljavo, so sporočili.
»Prilagoditev celic, da se odzivajo na ultrazvok, predstavlja prelomno strategijo z velikim terapevtskim potencialom, saj ponuja močno orodje za natančen in lokaliziran nadzor nad gensko spremenjenimi celicami v globokih tkivih,« so zapisali. To raziskavo, ki so jo izvedli Filip Ivanovski, Maja Meško, Tina Lebar, Marko Rupnik, Duško Lainšček, Miha Gradišek, Roman Jerala in Mojca Benčina, so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications, so še dodali.
