Na kmetiji imajo zaklad (FOTO)
Kmetija Pr' Pavlet v Globokem skriva zaklad. Kobila Thais XXXIII iz Vzrejne hiše lipicancev Barbana je zmagala na mednarodnem rejskem šampionatu, ki so jo ob stoletnici organizirali v slovaški državni kobilarni Topolčianky. V kategoriji lipicancev se je predstavilo trideset povabljenih rejcev s svojimi belimi lepotci. Na šampionat pa se niso mogli prijaviti sami, ampak je njihove konje predlagala matična rejska organizacija.
Ni se še zgodilo
»Leta 1994 smo kupili prvo lipicansko kobilo Barbano in z njenim prihodom se je začela reja pasme lipicancev pri nas,« pove Janez Peternel, ki z ženo Nino poleg kmetije vodi še trgovino Domačija, kjer oplemeniteno s strokovnimi nasveti ponudijo vse za vrtičkarje, pridelovalce poljščin, rejce in velike kmete ter konjarje.
»Mama Ivanka je izvedela, da se Barbana prodaja, prihajala je z dolenjskega konca. Sedli smo za mizo ter se odločili, da jo pripeljemo k nam. Imela je žrebe, bila je še breja, in tako se nam je porodila zamisel o reji. Prej na naši kmetiji ni bilo konj, ukvarjali smo se z govedorejo.« Nato so na kmetiji skrbeli za lipicance, krave, vmes sta Nina in Janez kupila ovce, redila sta teleta, piščance in purane. »Danes smo na kmetiji brez krav, zadnjo smo prodali leta 2005. Preuredili smo hleve in začeli novo pot izključno s konji lipicanci,« pove Nina, in ko pokukamo v njihove hleve, vidimo, da gre za izjemno uspešno zgodbo o vzreji: »Imeli smo že 45 konj, a smo jih tik pred začetkom epidemije deset poslali na druge konce, vsi so šli v tujino, med drugim na Nizozemsko, Nemčijo, Anglijo in ZDA.«
»Lipicanec je premalo cenjen konj, sploh s stališča rejcev,« je prepričan Janez Peternel: »Vanje je treba vložiti veliko več dela, saj so zelo učljivi, drugače kot recimo kasači. Lipicanci imajo veliko manevrskega prostora za šolanje, zato mora rejec vložiti veliko več časa in potrpežljivosti kot pri drugih vrstah konj, a je zadovoljstvo ob opravljenem zato obilno.«
Nina Peternel pojasni, da se šampionati ne organizirajo vsako leto, ampak so razdeljeni na obdobja, vmes mine vsaj pet let. Tako da je uspeh Peternelovih še toliko bolj vreden vsega občudovanja. »Posebnost naše kobile Thais XXXIII je v tem, da na šampionatu še nikoli doslej ni zmagal mlad konj. Thais XXXIII je stara tri leta in pol in prvič se je zgodilo, da je tako mlad konj zmagal v absolutni kategoriji, zmagi pa je kobila dosegla tudi v kategoriji mladih konj in med kobilami,« pove Nina, Janez pa dodaja: »Bila je v taki formi, da sem res verjel vanjo. Kobilo smo pripravili pod nadzorom Klemena Turka, strokovnega vodje Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Šampionat je trajal tri dni, vse je bilo natančno določeno, strokovni vodja Turk in predsednik združenja rejcev Aleksander Ozmec pa sta nam pomagala z mnogimi nasveti in uredila podrobnosti, kar nam je omogočilo, da je bila Thais XXXIII, pa tudi mi, dobro pripravljena na nastop. V areno je morala trikrat, tam so jo ocenjevali pooblaščeni sodniki LIF – mednarodne zveze rejcev lipicancev. Kar je rejcev lipicancev po svetu, tudi v Avstraliji in Ameriki, so pod njihovim okriljem.«
Ženina že spoznala
»Pokazalo se je, da Slovenci odstopamo od povprečja svetovnih rejcev in gre selekcija v pravo smer. Vsega skupaj nas je v Sloveniji devetdeset, aktivnih pa petdeset. V zasebni reji je okoli 700 konj, na leto pa vzredimo skupaj s Kobilarno Lipica okoli petdeset črnih žrebet, ki nato postanejo bela oziroma strokovno rečeno osivijo,« nam razložijo pri Peternelovih: »Zasebni rejci smo genetska rezerva za Kobilarno Lipica. Od njih dobimo na pripustne postaje žrebce in nam tako ponudijo najprimernejše za razplod. Pri nas v hlevu imamo dva žrebca iz kobilarne, ki pa ju po dveh letih zamenjamo z drugima.«
Pri Peternelovih upajo, da bodo imeli lastnega plemenskega žrebca: »Oktobra nam bodo sporočili, ali je primeren za tak naziv, gre za konja Conversano Famosa XVI, ki je na šampionatu v kobilarni Topolčianky zmagal med dvoletnimi žrebci. Kot žrebiček je bil kupljen od Milojka Strajnarja, enega boljših rejcev v našem združenju. Imeti žrebe je eno, pripraviti ga za njegovo poslanstvo pa je nekaj drugega. Trenutno je na šolanju na Štajerskem, poleg lepotne ocene ter pravilnih oblik mora opraviti še delovni test, kjer se mora pokazati v sedlu ali kočiji. Odločili smo se, da bomo z njim opravili oba testa, s sedlom in kočijo, da bomo videli, kaj ponuja njegov karakter.«
Peternelovim so poleg absolutne zmage Thais XXIII na Slovaškem zmago priborili še Conversano Monteaura XXI (v kategoriji enoletnih žrebcev), Canissa IV (v kategoriji dvoletnih kobil) in Conversano Famosa XVI (v kategoriji dvoletnih žrebcev).
Šampionka Thais XXXIII je po vrnitvi s Slovaške šla na pašo, nato pa na šolanje v vprego v kočijo, kjer jo je treniral prvak v maratonu v vožnji kočij Miha Tavčar. Letos jo čaka njen prvi pripust k žrebcu, sezona traja od marca do avgusta. Ženina že pozna, saj je tudi v oskrbi Peternelovih, gre za plemenskega žrebca Siglavy Samira XXII, ki so ga prejeli iz Kobilarne Lipica in je potrjen za razplod.
