UČNA POT
Na koncu poti kahla praženjaka
Po Lisci so speljali poltretji kilometer dolgo učno pot. Poimenovali so jo po razborskem učitelju in planincu Blažu Jurku.
Odpri galerijo
Poskušali so razvozlati gozdni internet, pa jim ni uspelo.
Blaž Jurko, ki je 40 let služboval na sevniški podružnični šoli na Razborju pod Lisco in temu kraju, kot je dejal, daroval največji, najboljši, najtežji in najkoristnejši del svojega življenja, je bil naravni original. Vsaj tako se je poimenoval sam. Čeprav je večkrat prišel navzkriž z zakonom, bil je krivolovec, rad se je pretepal, pa je bil vendarle avtoriteta, ki si je lahko privoščila marsikatero avanturo, ki so mu jo oblasti oprostile.
Veliko njegovih dogodivščin je vezanih prav na 947 m visoko Lisco, kjer si je leta 1902 postavil Jurkovo kočo in kjer se še danes po njem imenuje planinska koča. Prav na čase, ko je na Lisci postavil imenitno kočo, v kateri je mnogokrat sam prebil po več dni in noči, včasih pa je imel prav imenitne obiske, je vezana kahla praženjaka, ki jo po opravljeni krožni Jurkovi poti postrežejo udeležencem.
Lisca se kot eden najbolj prepoznavnih vrhov Posavja, ki je tudi najvišji, razvija kot turistična, športno-rekreacijska in vzgojno-izobraževalna destinacija. Omogoča večdnevni oddih pa tudi izvajanje obšolskih dejavnosti in izobraževanj. Vse to se prepleta tudi z vsebino projekta Trajnostni razvoj Lisce za zdravo Posavje, v okviru katerega je pred časom potekalo izobraževanje vodnikov za vodenje po Jurkovi učni poti. Gre za 2,5 km dolgo krožno pot po Lisci, ob kateri ne manjka zanimivosti iz rastlinskega in živalskega sveta ter je v vsakem letnem času zanimiva in vredna ogleda.
Začne se pod Tončkovim domom, kjer vodnik na primeru hrasta pojasni razlike med različnimi vrstami tega drevesa, udeležence vodi mimo rastlinske čistilne naprave in pojasni njeno delovanje. Spotoma udeleženci najdejo kakšno žival ali rastlino, ki je še posebno vredna pozornosti; denimo mačjo zel, za katero že ime pove, kdo jo obožuje. Skupina postane ob visokem grmu, ki ima spodnjo stran listov belo, kot bi jo posul z moko, in rdeče sadeže, ki jih udeleženci poskusijo. Moknati so, torej gre za mokovec, ki je bil v kriznih časih nadomestilo za moko. Rastlinstvo Lisce je zelo bogato, saj tam srečamo krajnsko lilijo, clusijev svišč, opojno zlatico, ki pa je v resnici zelo strupena.
To so že v davnih časih vedeli fantje, in ko so bili poklicani v vojsko, so si v škorenj spustili zlatico, da so dobili velike mehurje in jim ni bilo treba na pot. Ob učni poti je mogoče videti tudi invazivni japonski dresnik pa tujerodno žlezavo nedotiko, katere domovina je sicer Himalaja. Zreli plod nedotike se eksplozivno odpre in iz njega se usujejo številni plodovi in tako se nenadzorovano razmnožuje.
Vodnik udeležence popelje tudi v gozd, kjer izvedo, da imajo tudi drevesa internet; da so ga pravzaprav imela že stoletja pred nami. Med seboj se sporazumevajo in obveščajo o morebitnih boleznih, ki so že napadle posamezna drevesa, da se znajo druga zavarovati z izpuščanjem določenih snovi. Če imajo srečo, lahko pohodniki naletijo na alpskega ali bukovega kozlička ali na katero drugo žival; odvisno od tega, v katerem letnem času se sprehajajo.
In ob zaključku krožne poti jih pričaka slastna malica, praženjak oz. šmoren. Tega postrežejo v posodah, narejenih v obliki nočne posode oz. kahle, ki jih je izdelala sevniška keramičarka Nada Simončič. In zakaj je praženjak v kahli? Pa smo spet pri prefriganem Blažu Jurku. Nekoč so se pri njem na Razborju oglasili trije gospodje in dve gospe, ki bi bili radi postreženi v njegovi koči na Lisci. Jurko se je otovoril z mesom, jajci, žganjem, vinom in to odnesel na Lisco. A ko se je zmračilo, dami nista hoteli nič slišati o mesu in klobasah. Hoteli sta jesti praženjak.
Jurko bi jima rade volje ustregel, a ni imel nobene sklede, kjer bi umešal maso. Pa mu je kapnila dobra ideja. Druščino je poslal na rob skalovja opazovat sončni zahod. Sam pa je vzel kahlo, v njej urno zamesil šmoren in ga spekel.
Dami nista mogli prehvaliti okusne večerje s solato. A nesreča je hotela, da sta odkrili izdajalsko posodo, še umazano od praženjaka. Zagnali sta vik in krik in poskušali večerjo izbruhati. A Jurko ju je potolažil; zlagal se je, da kahla še nikoli ni služila svojemu namenu, saj da jo je šele prejšnji dan kupil v dolini, torej je bila povsem nova. Vsi so bili zadovoljni, praženjak v kahli pa je tako postal atraktivna hrana na Lisci.
Na koncu poti jih je pričakala malica.
Veliko njegovih dogodivščin je vezanih prav na 947 m visoko Lisco, kjer si je leta 1902 postavil Jurkovo kočo in kjer se še danes po njem imenuje planinska koča. Prav na čase, ko je na Lisci postavil imenitno kočo, v kateri je mnogokrat sam prebil po več dni in noči, včasih pa je imel prav imenitne obiske, je vezana kahla praženjaka, ki jo po opravljeni krožni Jurkovi poti postrežejo udeležencem.
Nedotike se ne dotika
Lisca se kot eden najbolj prepoznavnih vrhov Posavja, ki je tudi najvišji, razvija kot turistična, športno-rekreacijska in vzgojno-izobraževalna destinacija. Omogoča večdnevni oddih pa tudi izvajanje obšolskih dejavnosti in izobraževanj. Vse to se prepleta tudi z vsebino projekta Trajnostni razvoj Lisce za zdravo Posavje, v okviru katerega je pred časom potekalo izobraževanje vodnikov za vodenje po Jurkovi učni poti. Gre za 2,5 km dolgo krožno pot po Lisci, ob kateri ne manjka zanimivosti iz rastlinskega in živalskega sveta ter je v vsakem letnem času zanimiva in vredna ogleda.
Janko, ne dotikaj se žlezave nedotike.
Začne se pod Tončkovim domom, kjer vodnik na primeru hrasta pojasni razlike med različnimi vrstami tega drevesa, udeležence vodi mimo rastlinske čistilne naprave in pojasni njeno delovanje. Spotoma udeleženci najdejo kakšno žival ali rastlino, ki je še posebno vredna pozornosti; denimo mačjo zel, za katero že ime pove, kdo jo obožuje. Skupina postane ob visokem grmu, ki ima spodnjo stran listov belo, kot bi jo posul z moko, in rdeče sadeže, ki jih udeleženci poskusijo. Moknati so, torej gre za mokovec, ki je bil v kriznih časih nadomestilo za moko. Rastlinstvo Lisce je zelo bogato, saj tam srečamo krajnsko lilijo, clusijev svišč, opojno zlatico, ki pa je v resnici zelo strupena.
Biologa Dušan Klenovšek in Janko Sotošek na učni poti
FOTOGRAFIJE: Nada Černič Cvetanovski
FOTOGRAFIJE: Nada Černič Cvetanovski
To so že v davnih časih vedeli fantje, in ko so bili poklicani v vojsko, so si v škorenj spustili zlatico, da so dobili velike mehurje in jim ni bilo treba na pot. Ob učni poti je mogoče videti tudi invazivni japonski dresnik pa tujerodno žlezavo nedotiko, katere domovina je sicer Himalaja. Zreli plod nedotike se eksplozivno odpre in iz njega se usujejo številni plodovi in tako se nenadzorovano razmnožuje.
Drevesni internet
Vodnik udeležence popelje tudi v gozd, kjer izvedo, da imajo tudi drevesa internet; da so ga pravzaprav imela že stoletja pred nami. Med seboj se sporazumevajo in obveščajo o morebitnih boleznih, ki so že napadle posamezna drevesa, da se znajo druga zavarovati z izpuščanjem določenih snovi. Če imajo srečo, lahko pohodniki naletijo na alpskega ali bukovega kozlička ali na katero drugo žival; odvisno od tega, v katerem letnem času se sprehajajo.
2,5
km dolga krožna pot je speljana po Lisci.
km dolga krožna pot je speljana po Lisci.
In ob zaključku krožne poti jih pričaka slastna malica, praženjak oz. šmoren. Tega postrežejo v posodah, narejenih v obliki nočne posode oz. kahle, ki jih je izdelala sevniška keramičarka Nada Simončič. In zakaj je praženjak v kahli? Pa smo spet pri prefriganem Blažu Jurku. Nekoč so se pri njem na Razborju oglasili trije gospodje in dve gospe, ki bi bili radi postreženi v njegovi koči na Lisci. Jurko se je otovoril z mesom, jajci, žganjem, vinom in to odnesel na Lisco. A ko se je zmračilo, dami nista hoteli nič slišati o mesu in klobasah. Hoteli sta jesti praženjak.
Jurko bi jima rade volje ustregel, a ni imel nobene sklede, kjer bi umešal maso. Pa mu je kapnila dobra ideja. Druščino je poslal na rob skalovja opazovat sončni zahod. Sam pa je vzel kahlo, v njej urno zamesil šmoren in ga spekel.
Vodnik udeležence popelje tudi v gozd, kjer izvedo, da imajo tudi drevesa internet.
Dami nista mogli prehvaliti okusne večerje s solato. A nesreča je hotela, da sta odkrili izdajalsko posodo, še umazano od praženjaka. Zagnali sta vik in krik in poskušali večerjo izbruhati. A Jurko ju je potolažil; zlagal se je, da kahla še nikoli ni služila svojemu namenu, saj da jo je šele prejšnji dan kupil v dolini, torej je bila povsem nova. Vsi so bili zadovoljni, praženjak v kahli pa je tako postal atraktivna hrana na Lisci.
