Na Koroškem ob popoplavni sanaciji pričakujejo tudi to
Te regija vidi tudi v vzpostavitvi razvojno-tehnološkega centra, ki bi med drugim privabil talente in mlade, je na današnjem poslovno-družabnem dogodku v Mežici dejal direktor RRA Koroška Uroš Rozman. Predlog ima podporo gospodarstva, pričakuje jo tudi od države.
Predlog za vzpostavitev razvojno-tehnološkega centra, ki bi bil nadgradnja regijskemu mrežnemu podjetniškemu inkubatorju in bi po Rozmanovih besedah pomagal tako obstoječim kot novim podjetjem, prispeval k dodani vrednosti ter k temu, da bi mladi in talenti v regijo prihajali oz. v njej ostali, je Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška podala tudi med predlogi za program razvojnih spodbud. Program na podlagi zakona o obnovi po lanskih poplavah pripravljajo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Kot je danes v Mežici povedal državni sekretar s tega ministrstva Srečko Đurov, se program pripravlja in velik del ukrepov je ravno na področju gospodarskega razvoja in preboja. Kateri konkretni so ti ukrepi, bo po njegovih besedah znano v kratkem. »Našli bomo kompromis, ki bo finančno vzdržen in razvojno naravnan,« je dodal, a opozoril na finančne omejitve.
Da Koroška potrebuje razvojni center, kjer bodo mladi lahko razvijali svoje ideje in da se je potrebno več povezovati, je menil solastnik uspešnega koroškega podjetja Innoduler Jernej Duler. »Znanje je vse, kar imamo in kar bomo lahko prodali. Če je znanje na kupu, potem tudi mladi pridejo in bodo tukaj z veseljem delali, ustvarjali in se razvijali,« je dejal. V podjetju Innoduler so že pred časom vzpostavili svoj tehnološki center, Duler pa meni, da bi ga lahko širili tudi na regionalno raven.
Absolutno je treba preprečiti
Širše zastavljena prizadevanja regije, da obdrži mlade in talente v regiji oz. da jih privabi v regijo, so po mnenju RRA Koroška nujna tudi zato, ker so demografske napovedi za regijo razmeroma slabe. Število prebivalcev v regiji se zadnja leta zmanjšuje in leta 2038 naj bi v regiji živelo le še okoli 60.000 prebivalcev, potem ko jih je trenutno okoli 70.000.
Ob tem naj bi bilo leta 2038 v regiji trikrat več starejših žensk kot mladih žensk v rodni dobi. »To pomeni, da bo potencial za nadaljnjo demografsko sliko samo še slabši. Mislim, da je treba na tem področju narediti velik korak naprej. Te projekcije si ne želimo,« je bil jasen Rozman.
Absolutno je treba preprečiti padec števila prebivalcev, je poudaril tudi državni sekretar Đurov. Po njegovih besedah država regiji stoji ob strani. Prav tako že zdaj podpira gospodarsko podporno okolje s številnimi mehanizmi, pripravlja pa še nove mehanizme, je dejal.
Na očitke, da obnova infrastrukture po lanskih poplavah tudi zaradi birokratskih postopkov poteka prepočasi, pa je odgovoril, da se tega zaveda in da si država prizadeva to spremeniti. Je pa opozoril, da so v državi tudi omejitve glede razpoložljivosti gradbenih ekip in strojev, saj se poleg odpravljanja posledic poplav obenem izvajajo tudi številni drugi projekti načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike.
