Nevio Medved in Igor Višnjar
Na lepotni poseg med odmorom za kosilo
Tabuji o estetski medicini ob vse večji ozaveščenosti in kakovostno izvedenih storitvah izginjajo tudi pri nas
Odpri galerijo
Žensko lepoto vidita drugače kot one, zato rade pridejo na pogovor in lepotni poseg v njuno ambulanto, pravita specialista kirurga Nevio Medved (desno) in Igor Višnjar. FOTO: Dejan Javornik
Lepotni posegi morajo prikazati nekoga tako, da bo videti najboljša različica sebe. "V naši estetski kliniki smo zapriseženi naravnemu in svežemu videzu. Ne poznamo posega, s katerim bi nekoga lahko pomladili za 30 let, in tudi ni naravno, da bi bila 50-letnica videti kot 20-letnica," pravita plastična in estetska kirurga Nevio Medved, dr. med., in Igor Višnjar, dr. med., iz Estetske kirurgije Medved Višnjar iz Ljubljane.
Plastične operacije postajajo pravcati hit. Tako je na primer v Aziji obisk pri plastičnem kirurgu skoraj podoben odhodu v trgovino. Je tudi v Sloveniji veliko daril v obliki bonov za plastične operacije?
MEDVED: Tudi naša okolica obisk plastičnega oziroma estetskega kirurga vse bolj povezuje z naprednejšo skrbjo zase, lahko bi rekli kot posebno obliko crkljanja, da partnerju, prijatelju/-ci privoščijo dodatek, ki se ga razveseli in katerega rezultat je njegovo zadovoljstvo. Najpogostejša darila so t. i. lunch time tretmaji pomlajevanja obraza (tretmaji v času kosila, op. a). Res je, da izdamo veliko darilnih bonov, še posebno v predprazničnem obdobju, a ti vseeno ne zavzemajo večjega deleža obiskov naše klinike.
VIŠNJAR: Običajno našo kliniko obiščejo zaradi želje po odpravi telesne pomanjkljivosti, ki učinkuje na samopodobo in lahko slabša kakovost življenja. Vzroki so lahko različni, bodisi gre za staranje, za neljube telesne spremembe po nosečnosti ali po izrazitem hujšanju bodisi za telesne lastnosti, ki nas ovirajo vse obdobje odraščanja, kot so izrazito majhne prsi, kljukast nos, povečane moške prsi. Predvsem gre za osebno obravnavo, katere temelj je pristen in iskren odnos pacient – zdravnik.
Kako smo Slovenci dovzetni za plastične operacije?
MEDVED: Želja po lepem videzu je nekaj, kar je vsakemu blizu, tudi Slovencem. Z gotovostjo lahko rečem, da ima sleherni izmed nas telesno lastnost, na katero ni ravno ponosen. Če bi lahko le tlesknili s prsti, da bi to popravili, bi to tudi storili. A to ni dovolj. Premagati moramo strah pred lastnimi predsodki in strahovi. Gre za ovire, ki jih vse več ljudem uspe preseči. Zaradi novih tehnik in tehnologij ter manj invazivnih posegov s krajšim obdobjem okrevanja z leti postajajo vse manjše. Danes lahko na telesu popravimo veliko več stvari, postopki so bolj predvidljivi in učinkoviti. Slovenci se v razmišljanju o tem ne razlikujemo bistveno od drugih, se pa razlikujemo predvsem po javnem sprejemanju in odprtosti do teh posegov. Slovenci so vseeno še zadržani, ko se v javnosti pogovarjamo o plastičnih operacijah.
Je to zaradi sramežljivosti, neiskrenosti, obremenjenosti?
MEDVED: Lahko pritrdim, da smo bolj obremenjeni z morebitnim negativnim mnenjem okolice kot drugi narodi. Zato si večinoma ne želimo izstopati. S ponosom pokažemo svež obraz, vendar ne želimo poudariti, da nam je pri tem pomagal lepotni kirurg. Všeč nam je, da smo videti bolje, ampak ne želimo vzbujati predsodkov z javnim priznanjem, da imamo dobre pomočnike. V drugih okoljih pa je ravno to dejstvo neke vrste statusni simbol.
VIŠNJAR: Vsekakor je delež ljudi, ki s ponosom povedo, da so si povečali ustnice ali popravili kaj drugega na obrazu, na primer na Hrvaškem ali v Srbiji, večji kot pri nas. Pri nas je več želje po zmernosti in naravnem videzu.
Nekirurških, neinvazivnih metod pomlajevanja je veliko, od polnil, injekcij botoksa in hialuronske kisline do krem. Kaj je na voljo Slovenkam in kaj najraje izberejo?
MEDVED: Čeprav je neinvazivnih lepotnih posegov veliko, jih v grobem razdelimo na štiri tarčna mesta delovanja. Prvi cilj je izboljšati kakovost kože, narediti obraz bolj sijoč in mu vrniti svežino. Pri tem lahko uporabljamo različne naprave, pelleve je ena od učinkovitejših, ki izboljšujejo strukturo kože, z mezoterapijo, mikronidlingom v kožo vnesemo vitamine in snovi, ki jo pomladijo. V to rubriko spada tudi vampirski lifting. Zelo pomemben korak k sijoči koži je tudi uporaba usmerjene medicinske kozmetike in profesionalne nege obraza. Drugi cilj je odprava gubic, ki se pojavljajo zaradi mimike, na primer na čelu, okoli ustnic, tudi zaradi staranja, smejanja in pridobivanja izkušenj. Te tretiramo z botoksom. Tretji cilj je tretiranje povešenosti obraza, ki jo opazujemo pri vsakomur. Ravno povešenost je običajno ključni dejavnik, ki nas izrazito postara. Sočasno se na našem obrazu postopno topijo maščobne blazinice v predelu podočnjakov in lic, tako naš obraz postane siv in uvel, žalosten, utrujen. Povešenost najučinkoviteje odpravljamo z lifting nitkami, izgubo mehkih tkiv pa nadomestimo z uporabo polnil s hialuronsko kislino.
VIŠNJAR: Najpogosteje uporabljamo botoks za glajenje gubic, sledijo posegi s polnili s hialuronsko kislino za oblikovanje ustnic in osvežitev obraza. Nato sledijo posegi z lifting nitkami, ki so resnično odlično orodje za izboljšanje ohlapnosti kože.
Ste lahko bolj konkretni?
MEDVED: Lepotna statistika se v slovenskem okolju ne spremlja tako natančno kot v ameriškem in je težko reči, koliko odstotkov prebivalcev se odloči za lepotni poseg. Neinvazivne metode pomlajevanja so lahko dodatna in zelo dragocena nadgradnja skrbi zase. Estetska kirurgija in ključne prednosti, ki jih prinaša za uporabnike, je nekako bolj vezana na mestna središča, na poslovna okolja, kjer so celostna podoba, urejenost, samozavesten nastop pomembni dejavniki, ki pripomorejo k uspešnosti in učinkovitosti. V zadnjih letih opažamo skokovit porast v povpraševanju po teh storitvah.
Krema s kačjim strupom ali s polžjo slino, k upočasnjevanju staranja celic in zmanjševanju gub naj bi pripomogla tudi krema iz starih sort švicarskih jabolk. Kaj menite o teh čudežnih izdelkih?
MEDVED: Na tem področju je veliko polemike, kaj res učinkuje in kaj ne. Nedvomno gre za precej marketinško motivirano strategijo, posebnost neke kreme želijo izpostaviti predvsem z namenom prodaje. Bolj kot to, katero kremo uporabljaš, je pomembno, da kožo sploh neguješ. In logično je, da če jo neguješ od mladosti, skrbiš za njeno vlago, rezultate žanješ v starosti. Dober videz pripisati le neki kremi je zelo nerealno. Na splošno smo ljudje nagnjeni k iskanju bližnjic. Tako v energiji, ki smo jo pripravljeni vložiti, kot v višini sredstev, ki smo jih pripravljeni nameniti za določen cilj. Zelo radi bi verjeli, da nam lahko krema izboljša videz, in ker nas to ne stane preveč oziroma od nas ne zahteva veliko, se za to hitro odločimo.
Obsedenost z lepoto postaja skoraj že neokusna. Se vam zdi, da ženske in v zadnjem času tudi moški v tem pretiravajo?
MEDVED: Želja vsakogar je, da je videti dobro. Vtis, da je videz tako pomemben, je nedvomno posledica medijskega sporočanja, družabnih medijev, ki so veliko bolj vizualni kot pred leti. Komunikacija je vse bolj vizualna, na kar se tudi sami odzivamo. Po drugi strani smo poskrbeli za lažjo dostopnost do storitev. Danes veliko lažje kot pred 20 leti pridemo do vsega. Tudi do lepote.
VIŠNJAR: Zadržkov pred lepotnimi pomagali, da bi bili lepši, že zdavnaj ni več. Prav za Slovenijo velja, da smo posebna dežela, da smo zelo zmerni in ne želimo izstopati kot narod. Midva lepote ne dojemava kot univerzalne, ampak kot individualno. Ne želiva, da so vsi videti enako, ampak da se popravijo ravno s takšno mero, da so najboljša različica sebe za svoja leta, četudi bo ostala kakšna gubica na obrazu.
Kaj pa cene? Si ljudje lepotne posege lahko privoščijo?
VIŠNJAR: V primerjavi z Evropo so naše cene zelo dostopne, storitve pa so na enako visoki ravni. Bolj kot to, da je pri nas dostopno vse, je pomembno, da narediš pravilen poseg ob pravem času, iz pravega vzgiba. Velikokrat s tem, da nečesa ne narediš, nekomu napraviš večjo uslugo, kot če bi poseg opravil. Cene za večje lepotne kirurške posege niso nizke, gibljejo se od 3500 evrov naprej. Ampak to so butični posegi, ki jih opravimo na nekom, da bo videti bolje, in nimajo povezave z zagotavljanjem preživetja ali izboljšanja funkcije, kot je pri nujnih kirurških posegih. S temi posegi vračava človeku samozavest, torej ima učinek na popolnoma drugi ravni.
Pa cene neinvazivnih lepotnih posegov, za osvežitev obraza na primer?
VIŠNJAR: Od 300 evrov, kolikor stane botoks za glajenje gubic ali oblikovanje ustnic s polnilom. Cena pomlajevanja celotnega obraza z lifting nitkami je od 500 do 1000 evrov. Cene kemičnih pilingov pa so od 80 do 300 evrov.
MEDVED: Nekdo, ki želi ohranjati bolj svež videz, potrebuje od dva do tri obiske na leto za botoks in malo polnila. To pomeni od 500 do 600 evrov na leto. Navsezadnje nas obisk pri frizerju za barvanje v enem letu lahko stane precej več.
Čemu gre pripisati čedalje večjo željo po liposukciji in umetnih prsih?
MEDVED: Ti vrsti operacij sta najpogostejši v estetski kirurgiji na svetu. Prsi so eden najbolj izrazitih simbolov, ki ga ženske povezujejo s svojo ženskostjo in pripomore k lepi postavi. Z liposukcijo pa lahko prav lepo oblikujemo silhueto ženske (ali moške) postave.
Koliko žensk pride k vam vsako leto na razne načine pomlajevanja?
MEDVED: Vse več. Vsak teden imamo v naši ambulanti od 50 do 100 obiskov. Pred leti jih je bilo manj. Danes so lepotni posegi bolj dostopni, manj časa potrebujemo za okrevanje.
VIŠNJAR: Dekleta vidijo, da lahko naredimo vse in s pravo mero. Vsekakor gre za dojemanje oziroma razumevanje, kaj nekdo želi, kaj ga moti, na čustveni ravni, znamo mu prisluhniti in izluščiti problem. Nekdo je lahko vrhunski kirurg, ampak če ne zna prepoznati težav, zaradi katerih je nekdo poiskal njegovo pomoč, so lahko z njegovo storitvijo tudi nezadovoljni, ne glede na to, da je bila vrhunsko narejena. Pomembno je, da znaš človeku prisluhniti, prepoznati njegove želje in težave, ter da imaš znanje, da izpelješ, kar je bilo obljubljeno.
Kaj pa moški, po nekaterih podatkih jih vse več sega po raznih načinih pomlajevanja.
VIŠNJAR: Moški smo zelo specifični. Bi pa tudi radi bili najboljša različica sebe. V zadnjem času res opažava več moških, ki želijo biti videti še vedno moško, ampak sveže. Največkrat pridejo zaradi maščobnih oblog, ki jih lahko učinkovito odstranimo z vaser liposukcijo. Boleča točka so tudi povečane prsi, ki jih imajo lahko adolescenti in moški pri vsaki starosti zaradi najrazličnejših vzrokov. Ta poseg traja eno uro in je precej preprost, moškemu pa lahko spremeni življenje.
MEDVED: Moški težko priznamo, da nas nekaj moti. Se pa stvari premikajo. Pred leti je bilo razmerje med moškimi in ženskami po številu lepotnih posegov 1 proti 10, danes pa je 1 proti 7.
Plastične operacije postajajo pravcati hit. Tako je na primer v Aziji obisk pri plastičnem kirurgu skoraj podoben odhodu v trgovino. Je tudi v Sloveniji veliko daril v obliki bonov za plastične operacije?
MEDVED: Tudi naša okolica obisk plastičnega oziroma estetskega kirurga vse bolj povezuje z naprednejšo skrbjo zase, lahko bi rekli kot posebno obliko crkljanja, da partnerju, prijatelju/-ci privoščijo dodatek, ki se ga razveseli in katerega rezultat je njegovo zadovoljstvo. Najpogostejša darila so t. i. lunch time tretmaji pomlajevanja obraza (tretmaji v času kosila, op. a). Res je, da izdamo veliko darilnih bonov, še posebno v predprazničnem obdobju, a ti vseeno ne zavzemajo večjega deleža obiskov naše klinike.
Povprečje plastičnih kirurgov na 100.000 prebivalcev v Evropi je 1,6. V Španiji, ki je poleg Republike Južne Afrike, Južne Koreje in Brazilije vodilna v tem segmentu, je nad 2, v Sloveniji pa imamo 1,5 plastičnega kirurga na 100.000 prebivalcev.
VIŠNJAR: Običajno našo kliniko obiščejo zaradi želje po odpravi telesne pomanjkljivosti, ki učinkuje na samopodobo in lahko slabša kakovost življenja. Vzroki so lahko različni, bodisi gre za staranje, za neljube telesne spremembe po nosečnosti ali po izrazitem hujšanju bodisi za telesne lastnosti, ki nas ovirajo vse obdobje odraščanja, kot so izrazito majhne prsi, kljukast nos, povečane moške prsi. Predvsem gre za osebno obravnavo, katere temelj je pristen in iskren odnos pacient – zdravnik.
Kako smo Slovenci dovzetni za plastične operacije?
MEDVED: Želja po lepem videzu je nekaj, kar je vsakemu blizu, tudi Slovencem. Z gotovostjo lahko rečem, da ima sleherni izmed nas telesno lastnost, na katero ni ravno ponosen. Če bi lahko le tlesknili s prsti, da bi to popravili, bi to tudi storili. A to ni dovolj. Premagati moramo strah pred lastnimi predsodki in strahovi. Gre za ovire, ki jih vse več ljudem uspe preseči. Zaradi novih tehnik in tehnologij ter manj invazivnih posegov s krajšim obdobjem okrevanja z leti postajajo vse manjše. Danes lahko na telesu popravimo veliko več stvari, postopki so bolj predvidljivi in učinkoviti. Slovenci se v razmišljanju o tem ne razlikujemo bistveno od drugih, se pa razlikujemo predvsem po javnem sprejemanju in odprtosti do teh posegov. Slovenci so vseeno še zadržani, ko se v javnosti pogovarjamo o plastičnih operacijah.
Želimo, da je oseba videti najboljša različica sebe, ne pa predrugačena in spremenjena.
Je to zaradi sramežljivosti, neiskrenosti, obremenjenosti?
MEDVED: Lahko pritrdim, da smo bolj obremenjeni z morebitnim negativnim mnenjem okolice kot drugi narodi. Zato si večinoma ne želimo izstopati. S ponosom pokažemo svež obraz, vendar ne želimo poudariti, da nam je pri tem pomagal lepotni kirurg. Všeč nam je, da smo videti bolje, ampak ne želimo vzbujati predsodkov z javnim priznanjem, da imamo dobre pomočnike. V drugih okoljih pa je ravno to dejstvo neke vrste statusni simbol.
VIŠNJAR: Vsekakor je delež ljudi, ki s ponosom povedo, da so si povečali ustnice ali popravili kaj drugega na obrazu, na primer na Hrvaškem ali v Srbiji, večji kot pri nas. Pri nas je več želje po zmernosti in naravnem videzu.
Nekirurških, neinvazivnih metod pomlajevanja je veliko, od polnil, injekcij botoksa in hialuronske kisline do krem. Kaj je na voljo Slovenkam in kaj najraje izberejo?
MEDVED: Čeprav je neinvazivnih lepotnih posegov veliko, jih v grobem razdelimo na štiri tarčna mesta delovanja. Prvi cilj je izboljšati kakovost kože, narediti obraz bolj sijoč in mu vrniti svežino. Pri tem lahko uporabljamo različne naprave, pelleve je ena od učinkovitejših, ki izboljšujejo strukturo kože, z mezoterapijo, mikronidlingom v kožo vnesemo vitamine in snovi, ki jo pomladijo. V to rubriko spada tudi vampirski lifting. Zelo pomemben korak k sijoči koži je tudi uporaba usmerjene medicinske kozmetike in profesionalne nege obraza. Drugi cilj je odprava gubic, ki se pojavljajo zaradi mimike, na primer na čelu, okoli ustnic, tudi zaradi staranja, smejanja in pridobivanja izkušenj. Te tretiramo z botoksom. Tretji cilj je tretiranje povešenosti obraza, ki jo opazujemo pri vsakomur. Ravno povešenost je običajno ključni dejavnik, ki nas izrazito postara. Sočasno se na našem obrazu postopno topijo maščobne blazinice v predelu podočnjakov in lic, tako naš obraz postane siv in uvel, žalosten, utrujen. Povešenost najučinkoviteje odpravljamo z lifting nitkami, izgubo mehkih tkiv pa nadomestimo z uporabo polnil s hialuronsko kislino.
VIŠNJAR: Najpogosteje uporabljamo botoks za glajenje gubic, sledijo posegi s polnili s hialuronsko kislino za oblikovanje ustnic in osvežitev obraza. Nato sledijo posegi z lifting nitkami, ki so resnično odlično orodje za izboljšanje ohlapnosti kože.
Ste lahko bolj konkretni?
MEDVED: Lepotna statistika se v slovenskem okolju ne spremlja tako natančno kot v ameriškem in je težko reči, koliko odstotkov prebivalcev se odloči za lepotni poseg. Neinvazivne metode pomlajevanja so lahko dodatna in zelo dragocena nadgradnja skrbi zase. Estetska kirurgija in ključne prednosti, ki jih prinaša za uporabnike, je nekako bolj vezana na mestna središča, na poslovna okolja, kjer so celostna podoba, urejenost, samozavesten nastop pomembni dejavniki, ki pripomorejo k uspešnosti in učinkovitosti. V zadnjih letih opažamo skokovit porast v povpraševanju po teh storitvah.
3500 evrov in več stane zahtevnejši lepotni kirurški poseg.
Krema s kačjim strupom ali s polžjo slino, k upočasnjevanju staranja celic in zmanjševanju gub naj bi pripomogla tudi krema iz starih sort švicarskih jabolk. Kaj menite o teh čudežnih izdelkih?
MEDVED: Na tem področju je veliko polemike, kaj res učinkuje in kaj ne. Nedvomno gre za precej marketinško motivirano strategijo, posebnost neke kreme želijo izpostaviti predvsem z namenom prodaje. Bolj kot to, katero kremo uporabljaš, je pomembno, da kožo sploh neguješ. In logično je, da če jo neguješ od mladosti, skrbiš za njeno vlago, rezultate žanješ v starosti. Dober videz pripisati le neki kremi je zelo nerealno. Na splošno smo ljudje nagnjeni k iskanju bližnjic. Tako v energiji, ki smo jo pripravljeni vložiti, kot v višini sredstev, ki smo jih pripravljeni nameniti za določen cilj. Zelo radi bi verjeli, da nam lahko krema izboljša videz, in ker nas to ne stane preveč oziroma od nas ne zahteva veliko, se za to hitro odločimo.
Obsedenost z lepoto postaja skoraj že neokusna. Se vam zdi, da ženske in v zadnjem času tudi moški v tem pretiravajo?
MEDVED: Želja vsakogar je, da je videti dobro. Vtis, da je videz tako pomemben, je nedvomno posledica medijskega sporočanja, družabnih medijev, ki so veliko bolj vizualni kot pred leti. Komunikacija je vse bolj vizualna, na kar se tudi sami odzivamo. Po drugi strani smo poskrbeli za lažjo dostopnost do storitev. Danes veliko lažje kot pred 20 leti pridemo do vsega. Tudi do lepote.
VIŠNJAR: Zadržkov pred lepotnimi pomagali, da bi bili lepši, že zdavnaj ni več. Prav za Slovenijo velja, da smo posebna dežela, da smo zelo zmerni in ne želimo izstopati kot narod. Midva lepote ne dojemava kot univerzalne, ampak kot individualno. Ne želiva, da so vsi videti enako, ampak da se popravijo ravno s takšno mero, da so najboljša različica sebe za svoja leta, četudi bo ostala kakšna gubica na obrazu.
Kaj pa cene? Si ljudje lepotne posege lahko privoščijo?
VIŠNJAR: V primerjavi z Evropo so naše cene zelo dostopne, storitve pa so na enako visoki ravni. Bolj kot to, da je pri nas dostopno vse, je pomembno, da narediš pravilen poseg ob pravem času, iz pravega vzgiba. Velikokrat s tem, da nečesa ne narediš, nekomu napraviš večjo uslugo, kot če bi poseg opravil. Cene za večje lepotne kirurške posege niso nizke, gibljejo se od 3500 evrov naprej. Ampak to so butični posegi, ki jih opravimo na nekom, da bo videti bolje, in nimajo povezave z zagotavljanjem preživetja ali izboljšanja funkcije, kot je pri nujnih kirurških posegih. S temi posegi vračava človeku samozavest, torej ima učinek na popolnoma drugi ravni.
Tabuji padajo
Slovenke v zadnjem času vedno bolj skrbijo zase. Tabujev o estetski medicini ni več. Obstajata pa previdnost in zmernost pri posegih. Večina je zelo informirana o vseh lepotnih posegih, poznajo razlike med njimi. To je dobrodošlo, ker vidiva, da ljudje razumejo posledice staranja, pravita lepotna kirurga Nevio Medved, dr. med., in Igor Višnjar, dr. med., iz ambulante Estetska kirurgija v Ljubljani.
Slovenke v zadnjem času vedno bolj skrbijo zase. Tabujev o estetski medicini ni več. Obstajata pa previdnost in zmernost pri posegih. Večina je zelo informirana o vseh lepotnih posegih, poznajo razlike med njimi. To je dobrodošlo, ker vidiva, da ljudje razumejo posledice staranja, pravita lepotna kirurga Nevio Medved, dr. med., in Igor Višnjar, dr. med., iz ambulante Estetska kirurgija v Ljubljani.
Pa cene neinvazivnih lepotnih posegov, za osvežitev obraza na primer?
VIŠNJAR: Od 300 evrov, kolikor stane botoks za glajenje gubic ali oblikovanje ustnic s polnilom. Cena pomlajevanja celotnega obraza z lifting nitkami je od 500 do 1000 evrov. Cene kemičnih pilingov pa so od 80 do 300 evrov.
MEDVED: Nekdo, ki želi ohranjati bolj svež videz, potrebuje od dva do tri obiske na leto za botoks in malo polnila. To pomeni od 500 do 600 evrov na leto. Navsezadnje nas obisk pri frizerju za barvanje v enem letu lahko stane precej več.
Čemu gre pripisati čedalje večjo željo po liposukciji in umetnih prsih?
MEDVED: Ti vrsti operacij sta najpogostejši v estetski kirurgiji na svetu. Prsi so eden najbolj izrazitih simbolov, ki ga ženske povezujejo s svojo ženskostjo in pripomore k lepi postavi. Z liposukcijo pa lahko prav lepo oblikujemo silhueto ženske (ali moške) postave.
Koliko žensk pride k vam vsako leto na razne načine pomlajevanja?
MEDVED: Vse več. Vsak teden imamo v naši ambulanti od 50 do 100 obiskov. Pred leti jih je bilo manj. Danes so lepotni posegi bolj dostopni, manj časa potrebujemo za okrevanje.
VIŠNJAR: Dekleta vidijo, da lahko naredimo vse in s pravo mero. Vsekakor gre za dojemanje oziroma razumevanje, kaj nekdo želi, kaj ga moti, na čustveni ravni, znamo mu prisluhniti in izluščiti problem. Nekdo je lahko vrhunski kirurg, ampak če ne zna prepoznati težav, zaradi katerih je nekdo poiskal njegovo pomoč, so lahko z njegovo storitvijo tudi nezadovoljni, ne glede na to, da je bila vrhunsko narejena. Pomembno je, da znaš človeku prisluhniti, prepoznati njegove želje in težave, ter da imaš znanje, da izpelješ, kar je bilo obljubljeno.
Kaj pa moški, po nekaterih podatkih jih vse več sega po raznih načinih pomlajevanja.
VIŠNJAR: Moški smo zelo specifični. Bi pa tudi radi bili najboljša različica sebe. V zadnjem času res opažava več moških, ki želijo biti videti še vedno moško, ampak sveže. Največkrat pridejo zaradi maščobnih oblog, ki jih lahko učinkovito odstranimo z vaser liposukcijo. Boleča točka so tudi povečane prsi, ki jih imajo lahko adolescenti in moški pri vsaki starosti zaradi najrazličnejših vzrokov. Ta poseg traja eno uro in je precej preprost, moškemu pa lahko spremeni življenje.
MEDVED: Moški težko priznamo, da nas nekaj moti. Se pa stvari premikajo. Pred leti je bilo razmerje med moškimi in ženskami po številu lepotnih posegov 1 proti 10, danes pa je 1 proti 7.
