Na Ljubljanskem gradu podgana premagala zmaja

V primerjavi z ljubkimi mišmi, ki nastopajo v neštetih pravljicah in pripovedkah, so podgane na slabšem glasu. So zelo inteligentni in neustrašni glodavci, a že s svojo velikostjo vzbujajo nelagodje in strah. Še mačke jim gredo raje s poti, kot da bi se z njimi spopadle. Podgana, natančneje podganec Friderik, ki se je pred nedavnim pojavil na Ljubljanskem gradu, je čisto drugačne sorte.

V grajskem podzemlju naj bi gospodaril že od nekdaj – menda vse od 15. stoletja, ko je cesar Friderik III. ukazal na starejših temeljih postaviti zidano utrdbo –, le da so mu šele pred nedavnim, s cesarjevim imenom, priznali ugled, ki mu gre. Prišel je, da bi nadomestil ljubljanskega zmaja, ki je, podobno kot celovški in mnogi drugi, doma v zamočvirjeni ravnini južno in zahodno od mesta. Čeprav so ga upodabljali tudi sedečega vrh najvišjega grajskega stolpa, se zverina gotovo bolje počuti ob Ljubljanici. Štirje bronasti zmaji še vedno varujejo Zmajski most in desettisoči turistov od blizu in daleč se pod njimi brez strahu ovekovečijo za spomin na Ljubljano.


Na novo ustvarjena Friderikova zgodba je drugačna. Izpeljana je tako, kot da bi bila znova odkrita. Takšna je bila vsaj namera oblikovalcev in snovalcev iz ljubljanske družbe za razvoj komunikacijskih konceptov Innovatif, ko so jih z Gradu – z vrsto ogleda vrednih razstav in znamenitosti najbolj obiskane turistične točke v Ljubljani – povabili k iskanju rešitev za celostno prenovitev trgovine s spominki. »Z naročnikom smo ugotovili, da trgovina nima primerne ponudbe in da potrebuje prepoznavne izdelke, koncept in boljšo lokacijo,« se začetkov spominja Gorazd Oman, strateški vodja celotnega projekta in ekipe.

Najprej so morali ugotoviti, kako drugod gradijo zgodbe in kako jih vključujejo v svojo prodajno ponudbo. »Všeč nam je bila ideja navezave na prepoznaven lik, povezan z destinacijo,« nadaljuje sogovornik. »Bruseljski Manneken Pis, københavnska morska deklica, newyorško jabolko ali Kip svobode so najbolj znani primeri. Nas pa je še najbolj navdihnil berlinski Ampelmann (lik s semaforja za pešce)«.

V zgodovini Ljubljanskega gradu ni bilo velikih legend, junaških vitezov in drugih prepoznavnih likov, ki bi jih lahko oživili za današnje potrebe. Je pa bila mogočna utrdba na Grajskem griču od srednjega veka naprej znana po ječah in zaporih. »Naša kreativna ekipa, skupaj z Galom Erbežnikom, ki nam je pomagal pri projektu, se je domislila grajske podgane, Friderika,« ključni trenutek opiše Gorazd Oman. »Friderik je nesmrten in že 500 let živi v grajskih zaporih. Seveda se je potikal povsod po gradu, se smukal po sobanah in pod mizami grajskih pojedin. Prijazni in nagajivi Friderik zato pozna zgodbe gradu v vseh zgodovinskih obdobjih. Ker je zelo družaben, jih rad deli z obiskovalci.«

Tukaj je bil zmaj z vso svojo grozovitostjo dokončno odpisan. Ni imel danes bolj cenjenih lastnosti, značilnih za podgane, kot so prebrisanost, gibčnost, iznajdljivost itn. Odločitvi za Friderika, ki povrhu zna angleško, je sledilo iskanje njegove podobe. Črno-belo podgano je upodobil oblikovalec Andraž Filač, za nadaljnji razvoj njegovega lika pa je poskrbel umetniški direktor Innovatifa Kristijan Andoljšek.

»Z naročnikom in arhitekti,« Gorazd Oman oriše še nadaljevanje projekta, »smo se najprej lotili notranje opreme nove trgovine s spominki, ki so ji namenili prostor nekdanje trgovine takoj ob vhodu v grad. Razvili smo tudi prve izdelke, povezane z likom Friderika. Med drugim majice, kape in copate, značilne izdelke lokalne prehrane, kot so marmelada, testenine in grajski čaj, lončke, skodelice, vžigalice in še marsikaj. Sledile bodo slikanica za otroke in druge zanimive novosti. Pred nami je še veliko dela in idej, s katerimi bomo Friderika še trdneje umestili v celotno zgodbo gradu in ponudbo doživetij, da se bo osvobodil grajskih ječ in postal prepoznaven spremljevalec in sogovornik obiskovalcev gradu. Želimo si, da bi postal neločljivo povezan s to edinstveno ljubljansko turistično točko.«