MEDNARODNI SEJEM LOV

Kuhali so ribjo čorbo in rukali: v rukanju smo Slovenci med najboljšimi na svetu (FOTO)

Lov, ribolov in narava je bila osnova, na kateri je slonel 13. mednarodni Sejem Lov. Oponašanje jelenjega rukanja je tudi del Unescove nesnovne kulturne dediščine.
Fotografija: Najboljša slovenska ekipa v kuhanju čorbe je iz Gornje Radgone. FOTO: Foto Zauneker
Odpri galerijo
Najboljša slovenska ekipa v kuhanju čorbe je iz Gornje Radgone. FOTO: Foto Zauneker

Pred leti, natančneje, na svoji 4. prireditvi, so prišli na izjemno zanimivo idejo tudi organizatorji radgonskega Sejma Lov, in sicer, da bi v okviru njihove sejemske prireditve, potekalo tudi tekmovanje v pripravi hrane, povezane s tematiko samega sejma, to pa je lov, ribolov in druge aktivnosti v naravi.

In iz te zamisli je nastala prava uspešnica, ki je medtem prerasla že v mednarodno tekmovanje v kuhanju ne le lovskega golaža, pač pa tudi ribje čorbe. Seveda so jo ponovili tudi na letošnjem, že 13. mednarodnem Sejmu Lov: pomerilo se je 26 ekip, in sicer pod sloganom Naravnost k naravi.

Kuhali so na odprtem ognju. Tekmovalne ekipe so prišle iz celotne Slovenije, Madžarske, Srbije in Hrvaške in izkazale so se z odličnim znanjem in sposobnostjo v pripravi obeh jedi, vsekakor pa je nekaj dodatnih točk prinesel tudi lepo urejen delovni prostor, urejenost in seveda vzdušje, ki ga je posamezna ekipa pripravila. Zato ne preseneča, da sta imeli strokovni komisiji, v sestavi Zdenka Tompa, Dušan Zelko in Milan Kolarič (za lovski golaž), ter Damijan Simić, Milan Knežević in Stane Omerzu (za ribjo čorbo), precej težavno delo.

Na Sejmu Lov je ponovno cvrčalo, kuhljalo in naposled zadišalo. FOTO: Foto Zauneker
Na Sejmu Lov je ponovno cvrčalo, kuhljalo in naposled zadišalo. FOTO: Foto Zauneker

Kot so se strinjali, je prireditev slednjič v celoti uspela. Kar so potrdili tudi številni obiskovalci, več tisoč jih je bilo, ki so bili navdušeni nad vsesplošnim vzdušjem na prireditvi, ki so jo popestrile tudi številne glasbene skupine, pa rogisti, pevci in še mnogi drugi. Lov je že zgodovinsko povezan tako z našim obstojem kot tudi identiteto.

Na koncu so organizatorji in predstavniki ocenjevalnih komisij najboljšim ekipam podelili tudi prav lepa priznanja in praktične nagrade, zmagovalni ekipi pa sta za nameček prejeli še Pokal Pomurskega sejma. V kuhanju lovskega golaža se je potegovalo 16, v kuhanju ribje čorbe pa 10 ekip. Na koncu so slavili člani LD Dutovlje na Krasu (divjačinski golaž) in Vukovarski ribiči Smrki & Alen (ribja čorba).

Odloča barva glasu

Številni pa so bili navdušeni tudi nad rukanjem. Potekalo je namreč tudi 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Rukači so se pomerili v treh disciplinah; novi državni prvak pa je postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica). Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk), tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki prihaja z Grahovega ob Bači. Marko, ki je po poklicu gradbinec, je od leta 1998 tudi lovec. Ker je imel zelo naporno službo, je potreboval odmik od ljudi, od vsega!

V jelenjem rukanju smo Slovenci med najboljšimi na svetu! FOTO: Foto Zauneker
V jelenjem rukanju smo Slovenci med najboljšimi na svetu! FOTO: Foto Zauneker

Čas jelenove paritve je ruk, njegovo oglašanje pa se imenuje rukanje. Kdor jelena oponaša, je rukač, pri tem pa si pomaga s paleto rukal. Človek bi pomislil, da rukač v rukalo piha, pa ni tako. Rukanje ustvarjajo s predpono.

Marko Mavri je lanskoletni državni prvak. Ruka skoraj vsak dan, recimo, petkrat na teden. Vsak trening traja maksimalno deset minut, sicer bi škodovalo glasilkam. Mavri zase pravi, da pevskega posluha resda nima, a da recimo že pri otrocih spozna, kdo bi z vajo lahko hitro postal mojster rukanja. Naposled odloča barva glasu, s katero dosežeš ravnovesje z rukalom. Pa smisel in posluh.

Oponašanje jelenjega rukanja je sicer del lovske kulture pa tudi Unescove nesnovne kulturne dediščine. Slovenci sodijo v vrh oponašanja jelenjega rukanja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije