PRVOMAJSKI POTEP
Na mopedih iz Sežane v Dalmacijo in nazaj
Robert Bekar in Janez Bajt sta med prazniki pošteno preizkusila svoja tomosa na okoli 1000 kilometrov dolgi poti po Hrvaški.
Odpri galerijo
Robert Bekar in Janez Bajt s svojima lepotcema na trajektu FOTOGRAFIJE: DRAGO PERKO
Bi tudi vas začudilo, ko bi na trajektu z otoka Pag proti celini opazili dva lično parkirana Tomosova motorja? Človek nehote pomisli, kaj za božjo voljo posadka trajekta počne v prostem času. Pa je dileme hitro konec, ko ob izkrcavanju do motorja stopita dva moža, ki nista mornarja. Beseda da besedo in kmalu izvemo, da sta lastnika in voznika Robert Bekar in Janez Bajt iz okolice Sežane. Prvomajske praznike sta z družinama izkoristila za pohajanje po svetu.
Še več kilometrov ima za sabo Robert Bekar, ki je s svojim dvokolesnikom lani prevozil razdaljo med New Yorkom in San Franciscom. Njegova zelena puščica je brez težav premagala 6300 kilometrov z ene na drugo stran obale Združenih držav Amerike. Zato je bila zanj ta jadranska prvomajska tura mala malica! Pred tako vožnjo je treba motor malce pregledati in pripraviti. Janez pove, da sta preverila olje, zamenjala gume, potem pa – gas. »Ti motorji so večni, če jih redno vzdržuješ, vse dela kot švicarska ura, nima se kaj pokvariti,« pohvali žal že pokojni Tomos, ki je bil svojčas ponos Primorske in Slovenije. Pa še požrešna nista njuna motorja, saj sta premagovala razdaljo le z nekaj litri na sto kilometrov ...
Ko sta naša junaka zapeljala s trajekta, sta takoj zavila do belega kombija, ki je že čakal na obali. »To so najini ženi in otroci, najina servisna služba,« v smehu doda Janez. Teja Bajt in Katja Bekar, ki sta se v kombiju menjevali za krmilom, pa imata do konjička njunih mož seveda veliko razumevanja.
Dobrih osem ur do Zadra
»Ravno se vračamo,« nam povesta v en glas. Na motorjih, Janez vodi APN 4, Robert pa model M14, sta se iz Sežane odpravila na jug. V nedeljo sta ob 8. uri zjutraj sedla na motor, ob 16. uri pa sta bila že v Zadru! Vendar to še zdaleč ni bil konec njune poti, saj sta prevozila še Dugi otok, da bi se prek Paga vrnila v Slovenijo. »Naredila sva okoli 1000 kilometrov,« pravita, Janez pa še pojasni, da razdaljo premaguje na motorju, ki ga je kupil že njegov tata. »Bilo je leta 1982. Takrat smo motor potrebovali, da smo se z njim vozili do živine na paši. Pred leti sem ga ustrezno popravil, da sem ga lahko spet registriral, zdaj pa se z njim vozim za dušo,« ponosno pove Janez.6300 kilometrov z ene na drugo obalo ZDA je M14 premagal brez težav.
Še več kilometrov ima za sabo Robert Bekar, ki je s svojim dvokolesnikom lani prevozil razdaljo med New Yorkom in San Franciscom. Njegova zelena puščica je brez težav premagala 6300 kilometrov z ene na drugo stran obale Združenih držav Amerike. Zato je bila zanj ta jadranska prvomajska tura mala malica! Pred tako vožnjo je treba motor malce pregledati in pripraviti. Janez pove, da sta preverila olje, zamenjala gume, potem pa – gas. »Ti motorji so večni, če jih redno vzdržuješ, vse dela kot švicarska ura, nima se kaj pokvariti,« pohvali žal že pokojni Tomos, ki je bil svojčas ponos Primorske in Slovenije. Pa še požrešna nista njuna motorja, saj sta premagovala razdaljo le z nekaj litri na sto kilometrov ...
Po prihodu na celino
Ko sta naša junaka zapeljala s trajekta, sta takoj zavila do belega kombija, ki je že čakal na obali. »To so najini ženi in otroci, najina servisna služba,« v smehu doda Janez. Teja Bajt in Katja Bekar, ki sta se v kombiju menjevali za krmilom, pa imata do konjička njunih mož seveda veliko razumevanja.
