FESTIVAL
Na nagrajeni učni poti srečali vodomca (FOTO)
Drugi Vodomčev festival je na Cerovo privabil številne, ki jim je mar za naravo.
Odpri galerijo
Otroci in odrasli so z zanimanjem spremljali obročkanje ptic. FOTOGRAFIJE: Peter Zakrajšek
V slikovitem objemu dolenjskih gričev leži vasica Cerovo. Streljaj od Grosupljega je najbolj prepoznavna po protiturškem taboru iz 15. stoletja, eni zadnjih utrdb bojevite preteklosti, ki se je ohranila do današnjih dni. V neposredni bližini še enega bisera, kraškega, Županove jame, se razprostira veličastna narava, kot bi jo umetnik s čopičem nanesel na prostrano platno.
Tam, v nedrjih gručaste vasi z nekaj deset dušami, od leta 1866 stoji domačija družine Koščak, ki se je desetletja preživljala s trdim kmečkim delom na poljih in konjerejo. Povezanost s konji se je prenašala iz roda v rod, tudi danes družina postavlja plemenite živali v zenit svojega delovanja, pred 13 leti so ustanovili društvo Cer, ki združuje, kot sami označujejo, »prave ljubitelje narave, konj in rekreacije«. Konji so del narave, prav tako izvor njihovega imena tiči v srčiki vsega, kar nas obdaja.
Društvo si je nadelo naziv po hrastu, ki se razrašča v pogozdeni okolici. Člani, ki so v svoj kodeks vtisnili tudi posebno skrb do ohranjanja okolja, so v letih delovanja na zaplate kraškega polja privabili številne vrste ptic. Simbioza življenja na tem koščku sveta je postavila temelje za rojstvo Vodomčevega gaja, ki privablja z lepo ureditvijo ter bogatim rastlinskim in živalskim svetom, predvsem pticami. Jesensko dogajanje v Vodomčevem gaju je raznoliko. Ker je nastopil čas velikih selitev letalcev, so ptice minulo soboto obročkali na lastni ornitološki postaji, do zdaj so jih že 6000, dogodek pa bodo ponovili 23. oktobra.
»V novembru bomo počasi pričakali december z raznimi delavnicami, v prazničnem času pa v naravno votlino pri Koči dveh kraljičkov postavimo prelepe lesene jaslice, ki bodo tudi na voljo za ogled. Za vse aktualne dogodke povabim, da spremljate naša družabna omrežja in spletno stran,« svetuje Tjaša Zaletelj iz društva Cer, ki je po lanskem koronskem premoru znova zagnalo kolesje tudi za obiskovalce, in sicer z drugim Vodomčevim festivalom.
Pripravili so nabor zanimivih delavnic. Ves dan so potekali obročkanje ptic z licenciranimi obročkovalci, peka palačink in izdelovanje piščalk z Mladimi varuhi narave. Na tematskih delavnicah pa so se udeleženci lahko pozabavali z izdelovanjem ptičkov iz kvašenega testa, spoznavali dvoživke z biologinjo iz projekta Life Amphicon, se šli zabavne igre in prisostvovali na tematskih vodenjih po gaju s poudarkom na čebelah, pticah in drugih vrstah. »Odzivi so bili neverjetni, ljudje so uživali v naravi, spoznavali živa bitja, se sprehajali po toplem soncu in se naučili marsikaj novega. Takoj smo dobili vprašanja, kdaj bomo spet pripravili kaj podobnega,« navdušenja ne skriva Zaleteljeva, ki v učilnico v naravi, le dobrih 20 kilometrov od prestolnice, vabi vse »naveličane betona in obiskovanja nakupovalnih centrov ob sobotah«.
Obisk priporoča vsem, ki cenijo in spoštujejo naravo in se želijo pobližje spoznati s pestrim živalstvom in življenjskimi okolji, ki jih združuje Vodomčev gaj. In znanja ter pristnih doživetij v tem koščku narave pridobijo v obilju. Obenem se na nagrajeni naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca, ki povezuje bogato naravno in kulturno dediščino kraja, naučijo, kako pomembno je ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter spoznajo najbolj krhke habitate, ki jih skrivajo gozdni rob in mokrotni travniki. Predvsem ptice imajo osrednje mesto v gaju. Med slednjimi je vodomec tisti, ki ga obiskovalci največkrat srečajo.
Barvita ptica gnezdi v meter globokih rovih na bregovih ribnikov Vodomčevega gaja. Majhni in izjemno spretni ptici prav posebni nožici omogočata kopanje gnezditvenih rovov, saj delujeta kot lopatki, izvemo v gaju. Kot tudi da v tem okolju prebiva stalno, le ob izjemno hladni zimi, ko tudi voda pomrzne, odleti v južne kraje. Srečamo lahko še plavčka, plezalčka, veliko in čopasto sinico ter druge gozdne ptice. Zanje so ornitologi priskrbeli gnezdilnice, večje pa so namestili za sovo kozačo, pegasto in lesno sovo. V okolici Županove jame in tabora Cerovo so tudi gnezdišča za netopirje.
Med sprehodom obiskovalci okrepijo spoštovanje in zdrav odnos do narave ter se zavejo, da smo tudi ljudje del ekosistema, ki lahko celovito deluje samo v sožitju. »Res presenetljivo velika udeležba predvsem družin nam je dala še večji zagon, da izobražujemo in ozaveščamo mlade, kako pomembno je ohranjati naravo.« Zato so, poudari Tjaša Zaletelj, festival zaključili s fantastičnimi občutki.
Močvirje skriva marsikatero zanimivost.
Tam, v nedrjih gručaste vasi z nekaj deset dušami, od leta 1866 stoji domačija družine Koščak, ki se je desetletja preživljala s trdim kmečkim delom na poljih in konjerejo. Povezanost s konji se je prenašala iz roda v rod, tudi danes družina postavlja plemenite živali v zenit svojega delovanja, pred 13 leti so ustanovili društvo Cer, ki združuje, kot sami označujejo, »prave ljubitelje narave, konj in rekreacije«. Konji so del narave, prav tako izvor njihovega imena tiči v srčiki vsega, kar nas obdaja.
Društvo si je nadelo naziv po hrastu, ki se razrašča v pogozdeni okolici. Člani, ki so v svoj kodeks vtisnili tudi posebno skrb do ohranjanja okolja, so v letih delovanja na zaplate kraškega polja privabili številne vrste ptic. Simbioza življenja na tem koščku sveta je postavila temelje za rojstvo Vodomčevega gaja, ki privablja z lepo ureditvijo ter bogatim rastlinskim in živalskim svetom, predvsem pticami. Jesensko dogajanje v Vodomčevem gaju je raznoliko. Ker je nastopil čas velikih selitev letalcev, so ptice minulo soboto obročkali na lastni ornitološki postaji, do zdaj so jih že 6000, dogodek pa bodo ponovili 23. oktobra.
6000 ptic so že označili.
»V novembru bomo počasi pričakali december z raznimi delavnicami, v prazničnem času pa v naravno votlino pri Koči dveh kraljičkov postavimo prelepe lesene jaslice, ki bodo tudi na voljo za ogled. Za vse aktualne dogodke povabim, da spremljate naša družabna omrežja in spletno stran,« svetuje Tjaša Zaletelj iz društva Cer, ki je po lanskem koronskem premoru znova zagnalo kolesje tudi za obiskovalce, in sicer z drugim Vodomčevim festivalom.
Fantastični občutki
Pripravili so nabor zanimivih delavnic. Ves dan so potekali obročkanje ptic z licenciranimi obročkovalci, peka palačink in izdelovanje piščalk z Mladimi varuhi narave. Na tematskih delavnicah pa so se udeleženci lahko pozabavali z izdelovanjem ptičkov iz kvašenega testa, spoznavali dvoživke z biologinjo iz projekta Life Amphicon, se šli zabavne igre in prisostvovali na tematskih vodenjih po gaju s poudarkom na čebelah, pticah in drugih vrstah. »Odzivi so bili neverjetni, ljudje so uživali v naravi, spoznavali živa bitja, se sprehajali po toplem soncu in se naučili marsikaj novega. Takoj smo dobili vprašanja, kdaj bomo spet pripravili kaj podobnega,« navdušenja ne skriva Zaleteljeva, ki v učilnico v naravi, le dobrih 20 kilometrov od prestolnice, vabi vse »naveličane betona in obiskovanja nakupovalnih centrov ob sobotah«.
Čivkanje v živoTrasa krožne učne poti je dolga 5,2 km. Opremljena je z 22 usmerjevalnimi in informacijskimi tablami. Novost so table s panoramsko karto, ko si obiskovalec s pomočjo spletne aplikacije lahko ogleda celotno učno pot kar na tablici ali telefonu. Pri dveh tablah pa lahko prisluhnete tudi oglašanju ptic s tega območja.
Obisk priporoča vsem, ki cenijo in spoštujejo naravo in se želijo pobližje spoznati s pestrim živalstvom in življenjskimi okolji, ki jih združuje Vodomčev gaj. In znanja ter pristnih doživetij v tem koščku narave pridobijo v obilju. Obenem se na nagrajeni naravoslovni učni poti Po sledeh vodomca, ki povezuje bogato naravno in kulturno dediščino kraja, naučijo, kako pomembno je ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter spoznajo najbolj krhke habitate, ki jih skrivajo gozdni rob in mokrotni travniki. Predvsem ptice imajo osrednje mesto v gaju. Med slednjimi je vodomec tisti, ki ga obiskovalci največkrat srečajo.
...
Barvita ptica gnezdi v meter globokih rovih na bregovih ribnikov Vodomčevega gaja. Majhni in izjemno spretni ptici prav posebni nožici omogočata kopanje gnezditvenih rovov, saj delujeta kot lopatki, izvemo v gaju. Kot tudi da v tem okolju prebiva stalno, le ob izjemno hladni zimi, ko tudi voda pomrzne, odleti v južne kraje. Srečamo lahko še plavčka, plezalčka, veliko in čopasto sinico ter druge gozdne ptice. Zanje so ornitologi priskrbeli gnezdilnice, večje pa so namestili za sovo kozačo, pegasto in lesno sovo. V okolici Županove jame in tabora Cerovo so tudi gnezdišča za netopirje.
6000
ptic so že označili.
Med sprehodom obiskovalci okrepijo spoštovanje in zdrav odnos do narave ter se zavejo, da smo tudi ljudje del ekosistema, ki lahko celovito deluje samo v sožitju. »Res presenetljivo velika udeležba predvsem družin nam je dala še večji zagon, da izobražujemo in ozaveščamo mlade, kako pomembno je ohranjati naravo.« Zato so, poudari Tjaša Zaletelj, festival zaključili s fantastičnimi občutki.
