Na našem viaduktu iskali bombo: »Povejte vašim šefom, da je na viaduktu nastavljena bomba!«
»Povejte vašim šefom, da je na viaduktu nastavljena bomba!« je ob 10.05 sporočil neki Primorec ob klicu na Radio Koper-Capodistria. Petnajst minut pozneje pa je sledil še njegov drugi klic: »Pejte proč! Pejte proč! Pejte proč! Pejte proč. Pejte proč!« O obeh klicih so bili policisti takoj obveščeni, saj se je to zgodilo ravno v času, ko se je svet po napadih na dvojčka svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, bal nadaljnjih groženj teroristične organizacije Al Kaida.
Trepetali za viadukt Črni Kal
Po omenjenih klicih, pisal se je 23. september 2004, so trepetali za viadukt Črni Kal, ponos slovenskega prometnega inženirstva. Njegovo slavnostno odprtje pred 20 leti je zasenčila grožnja z bombo. Dopoldanski vodeni ogledi, na katerih je bilo več kot 3000 obiskovalcev, od tega jih je 2500 prispelo organizirano s 50 avtobusi, so tako na novem odseku avtoceste Klanec–Črni Kal minili brez vožnje čez viadukt in po priključku Črni Kal.
10.05 »Povejte vašim šefom, da je na viaduktu nastavljena bomba!«
10.20 »Pejte proč! Pejte proč! Pejte proč! Pejte proč. Pejte proč!«
14.05 Pirotehniki ugotovijo, da je bil lažni alarm, sledi slovesnost.
Prvi avtobus z akreditiranimi novinarji, ki je krenil s parkirišča motela na Kozini, je namreč po predstavitvi najdaljšega slovenskega dvocevnega avtocestnega predora Kastelec in vaje posebne varne vožnje skozi predor že prispel na konec najbolj impresivnega objekta na osemkilometrski trasi – črnokalskega viadukta –, ko so prispeli policisti in po zvočniku ukazali, da ga je treba zaradi varnostnih razlogov zapreti.
Kronisti so takrat poročali, da je z dolgim nosom ostalo tudi 95 rolarjev (95 pomeni višino največjega od 11 stebrov viadukta). Komaj so se pognali po avtocesti, ko so jih ustavili, in obrniti so se morali. Pod viadukt so prišli policijski specialci in pirotehniki iz Kopra in Ljubljane ter pirotehniki civilne zaščite. Pregledali so vsakega od enajstih stebrov. Ob 14.05 je bilo ogleda konec. Pirotehniki so ugotovili, da je bil lažni alarm.
1065 METROV je dolg viadukt.
Slovesnost, na kateri sta bila med gosti v ospredju prva moža podjetij SCT in Primorje Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, se je tako le lahko nadaljevala. Nekaj pred 18. uro pa je z besedami »naj se vsi, ki se bomo tod vozili, vozimo varno in srečno! Srečno!« vsem voznikom srečo zaželel takratni premier Anton Rop. Odsek Klanec–Črni Kal se postavlja z drzno projektiranim črnokalskim viaduktom, s 1065 metri najdaljšim premostitvenim objektom v Sloveniji, in s predorom Kastelec, ki je s skoraj 2000 metri prav tako doslej najdaljši na slovenskih avtocestah. Projektiral ga je slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki je pustil svoj pečat tudi pri hrvaškem Pelješkem mostu.
Vozniki varni pred burjo
Že pri gradnji, nadzoru gradnje in tudi ob tehničnem prevzemu ter nadaljnjem varovanju največjega slovenskega avtocestnega lepotca je bilo vloženih veliko sredstev prav v varovanje in varnost viadukta, tudi pred morebitnimi terorističnimi dejanji. Pirotehnični poznavalci, ki so grožnje z bombo pred 20 leti vzeli zares, so bili prepričani, da bi stebre viadukta, ki imajo armirane stene, debele od 40 do 70 centimetrov, porušila le tona močnega eksploziva. Da bi promet po njem potekal čim bolj gladko, tudi kljub močnejši burji, je bilo treba poskrbeti za učinkovito protivetrno zaščito.
»Protivetrna ograja je visoka tri metre in po zasnovi blizu tisti na podobnem objektu, ki ga gradijo v Franciji. Ni zaprta, ampak je transparentna. Ima 40-odstotno prepustnost, kar pomeni, da se tok vetra razbije v drobne turbulence na viaduktu, del pa se ga preusmeri nad in pod viadukt,« je eno leto pred odprtjem viadukta razlagal Pipenbaher. Med drugim je dodal, da bi pri hitrosti burje 140 kilometrov na uro lahko promet čez viadukt še vedno potekal normalno: »Pri ekstremnih hitrostih, recimo 180 ali 200 kilometrov na uro, pa že lahko govorimo o naravni katastrofi in objekt zapremo.«
Prostokonzolna gradnja
Čeprav je pod avtocestnim viaduktom Črni Kal železniški viadukt Gabrovica, je mlajši brat viadukta Črni Kal vendarle Vinjan, je nedavno za Delo povedal Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, glavnega izvajalca drugega tira, največjega infrastrukturnega projekta pri nas. Zgrajen je namreč z enako tehnologijo – viadukt Vinjan je prvi železniški viadukt v Sloveniji, ki je bil zgrajen po tehnologiji prostokonzolne gradnje. Dolg je 630 metrov. Temelji na šestih stebrih, ki so zaradi fosilnega plazu postavljeni v vodnjake, največji je globok 40 metrov. Zgrajen je po tehnologiji proste konzolne gradnje, ki je ena od vrhunskih, a najzahtevnejših tehnologij, s katerimi je mogoče premoščati stometrske in večje razpone, je povedal projektant Marjan Pipenbaher.
