Na odločitev birokratov v Tropski hiši čakajo že od lanskega leta (FOTO)
Tropska hiša v središču Celja v najbolj donosnem delu leta lahko vrata odpre le za razstave in organizirane skupine, za splošno javnost pa je zaprta. Dovoljenje za prikazovanje živali, ki ga izda ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), jim je poteklo, medtem ko so nanj čakali, in še čakajo. Vmes jih je obiskala inšpekcija taistega ministrstva in prepovedala prikazovanje živali, ker nimajo dovoljenja. Ogroženo je poslovanje Tropske hiše.
V Tropski hiši, ki bo januarja stara štiri leta, so imeli lani okoli 28.000 obiskovalcev, opravili so več kot sto ur izobraževanja za različne skupine in šole. Direktor Simon Cirkulan pravi, da imajo trenutno več kot 150 različnih vrst živali, zanje skrbijo trije zaposleni in deset študentov: »Če smo zaprti samo en vikend, je to izpad dohodka za plače. Ljudje se bomo že znašli in preživeli, ampak tu so živali, za katere je treba vsakodnevno skrbeti. Stroški niso nizki. Vsaka žival ima svoje mikrookolje z vlago in ustrezno temperaturo, ki jo je treba zagotavljati. Ne razumemo te ignorance in zaprtja z danes na jutri. In da to odloči nekdo, ki se ukvarja z dobrobitjo živali.«
Cirkulan razlaga, da so v zadnjih dveh letih poslali že več vlog na MNVP. Prvo marca lani. Novembra lani, ko jim je veljavno dovoljenje poteklo, so jim vlogo zavrnili. »Sekretarka nam je svetovala, naj vložimo novo vlogo, rekla je, da bodo to urgentno reševali,« pravi Cirkulan.
Štiri mesece kasneje so jih pozvali za dopolnitev, Cirkulan je pošiljal urgence, pa nič. Prišli so na ogled iz Zavoda RS za varstvo narave, konec septembra letos pa še inšpekcija. »Ugotovili so, da so razmere za živali ustrezne, a ker nimamo veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali, smo morali Tropsko hišo takoj zapreti za javnost. Živali so tu lahko, samo javnost jih ne sme gledati. Pozvali so nas še, da moramo iztrebke obravnavati kot nevarne odpadke in skleniti pogodbo z družbo Koto za njihov odvoz. To bi morali delati edini v Sloveniji, niti ljubljanski živalski vrt tega ne dela tako.«
Zastarela zakonodaja
Medtem ko je inšpekcija ugotovila, da živali živijo v primernih prostorih, pa je bilo strokovno mnenje zavoda za varstvo narave drugačno. Cirkulan je povzel: »Malega madagaskarskega tenreka, ki je bolj v sorodu s slonom kot z ježem, je strokovnjakinja uvrstila kar v skupino ježev in zapisala pogoje za ježe. Da se skupaj zadržuje od enega do dva osebka, določen je zunanji prostor, ki mora meriti najmanj dva kvadratna metra. Notranji prostori morajo biti ogrevani na najmanj 15 stopinj Celzija …« Dodal je, da tenreki potrebujejo precej toplejše okolje, tudi več kot 30 stopinj Celzija, oziroma možnost umika v hladnejši in toplejši del: »Če bi upoštevali tako imenovano strokovno mnenje, bi evidentno kršili zakon o zaščiti živali in mučili živali. Ne samo, da bi jih pahnili v smrt, ampak ko bi dali malega madagaskarskega tenreka v ogrado na 15 stopinj v zunanji prostor v zmerno toplem slovenskem podnebju, bi žival čez čas poginila.«
Dodaja, da so minimalni standardi in pogoji za zadrževanje prostoživečih živali v ujetništvu iz leta 2001 zelo zastareli. Razlaga, da danes lahko za eksotične živali, ki na prostem pri nas ne bi preživele, v notranjih prostorih uredijo vse, vključno z UVA- in UVB-svetlobo, ter poskrbijo za optimalno vlažnost in temperaturo.
Tako so uredili prostor za pritlikavega počasnega lorija po navodilih koordinatorke evropske zveze živalskih vrtov za to vrsto, ki jim je potem tudi dodelila samca iz leipziškega živalskega vrta: »Naši minimalni standardi denimo narekujejo, da morajo imeti zunanji prostor, notranji pa ni določen. To je v neskladju s smernicami, ki jih daje najvišja instanca, to je evropska zveza živalskih vrtov.«
Razvoj je šel naprej, zakonodaja pa ne
Cirkulanu pritrjuje Nika Leben iz blejskega živalskega vrta in zavetišča Čudežne zverinice: »Razvoj je šel naprej, zakonodaja pa ne. Soočamo se s podobnimi težavami kot tu, predvsem zamude pri upravnih postopkih so pri tem ministrstvu enormne.« Dodala je, da so bili že na več posvetih, a se ni še nič zgodilo. Opozarja tudi, da prava rešitev ne bi bila prepoved: »Pritisk zaščitnikov, aktivistov po prenehanju reje eksotičnih živali obstaja. Ampak vsaka reja je doprinos k biodiverziteti. Sploh če gre za rejce, ki spoštujejo vse zakone o dobrobiti živali, je vsaka reja doprinos k številčnosti te vrste.«
V Tropski hiši tako denimo najdemo kritično ogrožene beloglavčke, pa par rdečeglavih levičev, sicer ogrožene vrste, ki sta letos že šestič dobila podmladek. Zlasti zaradi živali, ki se več kot očitno sredi Celja dobro počutijo, Cirkulan pričakuje, da bodo na MNVP njegovo vlogo čim prej rešili: »Ne glede na to, ali bo pozitivna ali negativna. Z odvetniško pisarno smo se na odločbo inšpektorata odzvali. Od ministrstva pa pričakujemo, da bo upoštevalo našo stroko in zadnje standarde v reji živali, ne pa iz leta 2001. Da se bodo bolj posvetili stroki in strokovnim mnenjem, ne pa zasebnim interesom, ki jih ima mogoče kdo v ozadju.«
Pojasnilo ministrstva
Z ministrstva za naravne vire in prostor so nam odgovorili, da je bila vloga za izdajo dovoljenja za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom prikazovanja živali javnosti, ki so jo prejeli 22. 11. 2023, večkrat dopolnjena, nazadnje 3. decembra letos. Če gre za poseben ugotovitveni postopek, je po zakonu določen rok za odločitev 60 dni od popolne vloge. Sicer pa, ker je postopek še v teku, konkretnih pojasnil ne morejo dati.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
