Na patagonsko goro po srebrni encijan
Med 13. in 18. februarjem bodo organizirali 17. festival gorniškega filma, ki bo tudi tokrat ponudil vrsto zanimivih in atraktivnih filmov iz narave in gorskega sveta. Silvo Karo, direktor festivala, ki je lani prejel zlati cepin za življenjsko delo, je povedal, da bo ta tudi letos potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju: »Predstavljena bo najnovejša svetovna gorniška filmska produkcija. Stalnica ostajajo lepo sprejete kategorije alpinizem, plezanje, ki je v letošnjem letu najmočnejša kategorija, gorska narava, kultura in avantura.«
Alpinizem nikoli ni bil zgolj športna dejavnost, saj je njegovo bistvo tesno prepleteno s človeško ustvarjalnostjo, radovednostjo in estetiko. Posebej Slovencem od nekdaj predstavlja tudi pomemben del kulturne identitete. Prva slovenska celovečerna filma sta bila posneta prav v gorah: V kraljestvu zlatoroga (1931) in Triglavske strmine (1932). Tudi prve takrat še jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo so domov prinašale filmske kolute s kadri v črno-beli tehniki. Ne gre pozabiti na izjemno priljubljenost gorniških oddaj Gore in ljudje na nacionalni televiziji, ki jih je v 90. letih vodila Marjeta Keršič Svetel.
Sprejeti v mednarodno združenje
Zgodba Festivala gorniškega filma se je začela pod južno steno patagonskega Cerro Torreja leta 1987. Alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič sta na odpravo vzela 16-mm filmsko kamero in 500 metrov filma. Film Cerro Torre South Face je dve leti pozneje prejel nagrado srebrni encijan za najboljši alpinistični film na festivalu v Trentu. Kmalu potem je Karo začel sodelovati v žirijah največjih tovrstnih festivalov po svetu (Trento, Graz, Kendal, Bilbao, Torello, Banff). Po prvem neuspešnem poskusu na Bledu v mednarodnem letu gora 2002 je Karu uspelo leta 2007 v občini Domžale, kjer je idejo o Festivalu gorniškega filma podprla njegova domača občina s takratnim županom Tonijem Dragarjem na čelu. »Že od prve izvedbe festivala naprej so bile ambicije zelo visoke, in sicer postaviti festival ob bok največjim v svetu in ob tem povezati slovenske ljubitelje gorskega sveta, alpiniste in plezalce s celotedenskim dogajanjem v več krajih po Sloveniji,« je tedaj dejal Karo. Potrditev prave usmeritve in kakovostnega programa je prišla leta 2010, ko je bil Festival gorniškega filma sprejet v veliko družino Mednarodnega združenja za gorniški film (IAMF – International Alliance for Mountain Film), ta združuje 27 članov iz 20 držav in petih celin.
Festival gorniškega filma se je odlično prijel in v 16 letih ponudil 640 filmov z vseh koncev sveta, prav toliko je bilo tudi prevedenih in podnaslovljenih. Sodelovalo je 80 predavateljev, 60 različnih članov žirij in več kot 100 gostov. Dejstvu, da se je zasidral med tovrstno kulturno ponudbo pri nas, nedvomno botruje obisk: v vseh teh letih si je filme ogledalo več kot 100.000 ljudi.
Letošnji festival prinaša na veliko platno epske zgodbe iz Himalaje. Prvi osvajalci Everesta pripovedujejo o začetnih poskusih na najvišjem vrhu sveta. Film Ledni doktor odstira tančico iz življenja pogumnih domačinov, ki opravljajo najbolj nevarno delo na svetu. Nizozemka Line van den Berg se v svojem prvem filmu poglobljeno sprašuje o položaju in vlogi žensk v sodobnem alpinizmu. Anglija je dežela tradicionalnega plezanja, ki so mu zvesti tudi s filmskimi upodobitvami, zato so redni gostje festivala. V filmu Adam Ondra: premikanje meja bomo dobili vpogled v vsakodnevno življenje in trening plezalca, ki je po mnenju mnogih najboljši na svetu. Na ogled bodo tudi slovenski filmi Ena za reko: Zgodba Save, Tržaške prikazni, O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča, animirani Legenda o Zlatorogu in Reševanje ledenikov.
