Na planinah se pase še okoli 400 ovc (FOTO)
Turistično društvo Jezersko in Gostišče ob Planšarskem jezeru sta minuli konec tedna pripravila tradicionalni, že 63. Ovčarski bal. Prireditev je potekala kljub nedavni ujmi, ki območja sicer ni posebej prizadela, je pa bila zaradi posledic neurja nekaj dni zaprta cesta do Jezerskega. Prireditev si je ogledalo več kot šest tisoč obiskovalcev.
Za varnost in parkiranje so poskrbeli tamkajšnji gasilci. Program se je začel ob 11. uri, ko je ob Planšarskem jezeru nastopila domača glasbena zasedba. Za njimi so na oder prišle Ljudske pevke z Jezerskega, nastopila je tudi folklorna skupina z najmlajšimi plesalci. Čeprav ovce s planin navadno pridejo septembra ali še celo pozneje, na Jezerskem tradicionalno prirejajo Ovčarski bal vsako drugo nedeljo v avgustu.
Domačini so pripravili značilne tradicionalne jedi, kot so masunjek, kislo mleko, klobase, ajdovi žganci in kislo zelje.
Včasih jih je bilo na tisoče
Scenarij za dogodek je okoli leta 1956 napisal domačin Venčeslav Krč, uprizarja pa stare običaje ob jesenskem prigonu drobnice v dolino. Jezerski ovčarji so odšli na planino okoli svetega Petra, to je okrog 29. junija; po običaju je gospodinja pred odhodom na planino ovčjo čredo poškropila z blagoslovljeno vodo, pastir pa je rekel: »Bog nam dej gosto trav'co rast, sveta Neža pa naj nam pomaga jarce past.« Jezersko, ki je od leta 1850 znano po vzreji avtohtone pasme jezersko-solčavskih ovc, ima ovco tudi v občinskem grbu. Kot je povedal Marko Meško, je prireditev zato izjemnega pomena pri ohranjanju tradicije in spomina na stare običaje.
Avtohtona pasma
Jezersko-solčavska ovca je ena od slovenskih avtohtonih pasem. Ime je dobila po krajih Jezersko in Solčava, kjer je bila reja najbolj množična in najbolje organizirana, odlično delo pa potrjujejo tudi odlikovanja z mednarodnih razstav živine v Parizu v drugi polovici 19. stoletja. Tako je postala jezersko-solčavska ovca znana tudi zunaj kraja svojega izvora. Takrat so naše plemenske ovne kupovali rejci s Tirolskega in Bavarske. Živali so brezrožne in večinoma bele barve, pojavljajo pa se tudi črne, temno rjave in pisane oziroma črno-bele.
Vrhunec letošnje etnografsko-turistične prireditve je bilo vračanje drobnice s planine ob predstavitvi nekdanjega življenja in dela na planini ter drugih del, povezanih z ovcami in volno. »Na planinah v okolici Jezerskega se v teh dneh pase še okoli 400 ovac,« pravi Janez Smrtnik, po domače Kovkov, eden največjih rejcev ovac na Jezerskem, in dodaja, da jih je bilo pred desetletji, ko so domačini po večini živeli od ovčereje, na Solčavskem in na jezerskih planinah še na tisoče. »Zdaj se pasejo na visokogorskih pašnikih, kjer uživajo najboljšo pašo, na žalost pa na njih ni več pastirjev in majeric, ki bi planinam vdihnili tisti pravi planšarski pečat,« še pove. Na osrednjem prizorišču ob Planšarskem jezeru so prikazali stare običaje, ki jim pristnost dajejo stara jezerska govorica in oblačila iz tistih časov. Sledila je etnološka igra, v kateri so prikazali življenje na planini in prve dneve pastirjev po prihodu v dolino, za pestro popoldne pa je poskrbel narodno-zabavni Ansambel Roka Žlindre.
Volna vir zaslužka
Jezerski gruntar Jože Meglič z družino je pričakal planšarje, ki so čez poletje pasli ovce na visokogorskih pašnikih, majerico, ki jim je tam kuhala in stregla, ter lovca, ki je ovce varoval pred zvermi. Boštjan Tepina, ki je upodabljal lovca, je povedal, da je najbolj aktualna zgodba o srečanju z medvedom. Ob njihovem pomenku smo spoznavali, kako so živeli naši predniki. Volna je imela v tistih časih velik pomen za domačo oskrbo z oblačili in je bila skromen, vendar pomemben vir zaslužka domačinov.
Po prihodu v dolino so ovce zaprli v ogrado, kjer so počakale na striženje. Prikaz striženja je za obiskovalce eden najzanimivejših delov prireditve, spretno se ga je lotil Smrtnik. Ogledali smo si lahko krtačenje in prejo ter pletenje nogavic. Volno je cvirnala in na kolovratu predla Mija Murovec, pletenje nogavic in drugih volnenih izdelkov sta prikazali Olga Tičar in Nika Šinkovec, polstenje pa Vesna Misjak. Kot je povedal Aleš Petek iz Gostišča ob Planšarskem jezeru, so bile stojnice dobro založene s kar se da domačimi, slovenskimi izdelki.
Organizatorji so z domačimi jedmi, pripravljenimi na odprtem ognjišču, poskrbeli, da obiskovalci niso bili lačni. Pekli so jagenjčke in odojke, na voljo so bili siri različnih slovenskih pridelovalcev. Domačini so pripravili tradicionalne jedi, kot so masunjek, kislo mleko, klobase, ajdovi žganci in kislo zelje. Prazničnost dogodka so potrdili s sveže ocvrtimi flancati, kakršne so dobili pastirji, ko so prišli jeseni v dolino. Program sta domiselno povezovali Maja Lesar in Maša Karničar.
