FOTOGRAFIJE
Na Plečnikova dela pogledali zviška (FOTO)
V prenovljeni Galeriji S na Ljubljanskem gradu so odprli novo fotografsko razstavo (Ne)znano.
Odpri galerijo
Kustos razstave je Arne Hodalič, urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija (NGS), avtorji fotografij na razstavi pa Branko Čeak, Domen Pal in Jože Maček.
Skoraj desetletje nastajajoči cikel treh avtorjev odkriva prostore, ki so širši javnosti bodisi neznani in nedostopni bodisi gre za znane in že neštetokrat videne vedute, prikazane iz drugačnih perspektiv, včasih tako nenavadnih, da sprva niti ne vemo, kaj točno gledamo.
Fotografski cikel je plod sodelovanja treh fotografov, katerih posamično govorico sicer večinoma določajo in omejujejo zakonitosti naročniške, najpogosteje promocijske fotografije. Luči, vajene osvetljevanja vseh vrst blišča in razkošja, so najprej usmerili v podpodje mesta – kanalizacijo, jih odnesli na strehe Stare Ljubljane, na barjansko odlagališče odpadkov, v prodajalno uporabnih odpadkov, skozi vodnjak na Ljubljanskem gradu pokukali v notranjost grajskega griča, si posvetili v prevzetnost stropnih poslikav med restavratorskimi deli čudno opustele slavnostne dvorane Narodne galerije, pogledali pod razgrnjeno cestišče Gosposvetske ceste med odkrivanjem rimskih sarkofagov, se pozimi ogreli v tropskem rastlinjaku sredi mestnega parka, na Plečnikova dela pogledali zviška, a spoštljivo.
Projekt je spočelo naročilo slovenske izdaje revije National Geographic, v kateri je doživel dve objavi, vendar je z leti prerasel okvire revije. Po besedah avtorjev bo najverjetneje trajal, dokler bodo trajali oni sami.
Branko Čeak, Domen Pal in Jože Maček kot fotografi vrsto let sodelujejo pri različnih fotografskih projektih od naročniške, najpogosteje tržne fotografije, do dela v kulturi.
Sestavljajo fotografski kolektiv TrioZdioptrio in svoje znanje in opremo uporabljajo za ustvarjanje »podob na svobodi«, kot je cikel razstavljenih fotografij nekoč označila likovna kritičarka dr. Petja Grafenauer, podob, ki jih, osvobojene primeža želja naročnikov, ustvarjajo sebi v užitek. Skupno avtorstvo v tem procesu vidijo kot prednost. Sodelovanje nujno prinaša brzdanje ega in razumevanje drugega in drugačnega ter puščanje prostora drugemu, da se v procesu dela lahko izrazi. »Je trening osebnosti,« pravijo v en glas fotografi Branko Čeak, Domen Pal in Jože Maček.
Skoraj desetletje nastajajoči cikel treh avtorjev odkriva prostore, ki so širši javnosti bodisi neznani in nedostopni bodisi gre za znane in že neštetokrat videne vedute, prikazane iz drugačnih perspektiv, včasih tako nenavadnih, da sprva niti ne vemo, kaj točno gledamo.
Fotografski cikel je plod sodelovanja treh fotografov, katerih posamično govorico sicer večinoma določajo in omejujejo zakonitosti naročniške, najpogosteje promocijske fotografije. Luči, vajene osvetljevanja vseh vrst blišča in razkošja, so najprej usmerili v podpodje mesta – kanalizacijo, jih odnesli na strehe Stare Ljubljane, na barjansko odlagališče odpadkov, v prodajalno uporabnih odpadkov, skozi vodnjak na Ljubljanskem gradu pokukali v notranjost grajskega griča, si posvetili v prevzetnost stropnih poslikav med restavratorskimi deli čudno opustele slavnostne dvorane Narodne galerije, pogledali pod razgrnjeno cestišče Gosposvetske ceste med odkrivanjem rimskih sarkofagov, se pozimi ogreli v tropskem rastlinjaku sredi mestnega parka, na Plečnikova dela pogledali zviška, a spoštljivo.
Fotografski cikel je plod sodelovanja treh avtorjev.
Projekt je spočelo naročilo slovenske izdaje revije National Geographic, v kateri je doživel dve objavi, vendar je z leti prerasel okvire revije. Po besedah avtorjev bo najverjetneje trajal, dokler bodo trajali oni sami.
Branko Čeak, Domen Pal in Jože Maček kot fotografi vrsto let sodelujejo pri različnih fotografskih projektih od naročniške, najpogosteje tržne fotografije, do dela v kulturi.
Razstava bo na ogled do 12. januarja 2020. Vstop je prost.
Sestavljajo fotografski kolektiv TrioZdioptrio in svoje znanje in opremo uporabljajo za ustvarjanje »podob na svobodi«, kot je cikel razstavljenih fotografij nekoč označila likovna kritičarka dr. Petja Grafenauer, podob, ki jih, osvobojene primeža želja naročnikov, ustvarjajo sebi v užitek. Skupno avtorstvo v tem procesu vidijo kot prednost. Sodelovanje nujno prinaša brzdanje ega in razumevanje drugega in drugačnega ter puščanje prostora drugemu, da se v procesu dela lahko izrazi. »Je trening osebnosti,« pravijo v en glas fotografi Branko Čeak, Domen Pal in Jože Maček.