POLEDENELA JEZERA
Na pokanje se požvižgajo
Ob poledenelih jezerih, bajerjih in mlakah table s prepovedmi. Človeka iz vode izvlečemo z vrvjo, palico, kosom obleke.
Odpri galerijo
Slovenska jezera, bajerji in mlake so v teh dneh, ko so temperature že krepko padle pod ničlo, zamrznili. Na ledenih ploskvah je vse več drsalcev, ki pa seveda tvegajo. Žal smo bili v minulih zimah priča kar veliko primerom, ko so drsanje hočeš nočeš zamenjali s plavanjem v ledeno mrzli vodi. Pa to še ni vse, reševanje v takem primeru je zelo neprijetno in zahtevno. Spomnimo, da je pred leti nesrečnega drsalca, ki se mu je udrl led na Blejskem jezeru, iz vode lahko rešil le policijski helikopter.
Preverili smo, kako je z morebitnim drsanjem na Bledu, Cerkniškem jezeru, Rakitni in Koseškem bajerju v Ljubljani. Najprej informacija z Bleda, kjer je Romana Purkart iz zavoda Turizem Bled povedala, da so dnevne temperature še vedno previsoke, da bi jezero zamrznilo.
Iz navedenih razlogov Občina Cerknica in Notranjski park ne dovoljujeta hoje, drsanja in drugih aktivnosti na ledu oziroma uporabniki to izvajajo na lastno odgovornost. Jezero je v večdnevnih ekstremno nizkih temperaturah sicer zamrznilo, čez dan pa se zaradi jasnega vremena temperature vseeno dvignejo precej visoko.
Zelo priljubljeno naravno drsališče je tudi na jezeru na Rakitni, kjer se je v mrazu naredila primerno debela ledena ploskev. Kot nam je povedal Darko Jerina, predsednik Turističnega društva Rakitna, upajo, da se bo led obdržal vsaj še nekaj dni: »Drsalci naj bodo pozorni na dnevne temperature, ki lahko stopijo led. Vsak mora sam preveriti, ali je ledena ploskev dovolj trdna.«
Preverili smo, kako je z morebitnim drsanjem na Bledu, Cerkniškem jezeru, Rakitni in Koseškem bajerju v Ljubljani. Najprej informacija z Bleda, kjer je Romana Purkart iz zavoda Turizem Bled povedala, da so dnevne temperature še vedno previsoke, da bi jezero zamrznilo.
Ko voda zamrzne, Cerkniško jezero prekrije obsežna ledena ploskev. Če se temperature hitro spustijo, ko je še polno vode, se mnogi podajo na drsanje po zamrznjeni površini – z veliko previdnosti, seveda. Kako je bilo tam minuli konec tedna? »Kljub otoplitvi je bilo na nekaterih delih, to je na Vodonosu in v Ribiškem kotu, še vedno nekaj zamrznjenih površin in tudi drsalcev je bilo tako v soboto kot v nedeljo kar precej,« nam je sporočila Eva Kobe iz Notranjskega regijskega parka. »Na srečo se vsaj na območju požiralnikov Rešeto ni nihče opogumil in šel preizkusit, ali led še drži. Kljub opozorilom, da drsanje ni več varno, so nekateri, predvsem poznavalski domačini, vseeno našli kotičke, ki so bili še primerni za to aktivnost, saj je jezero tako veliko, da je mogoče najti lokacije, kjer je drsanje še mogoče in je pod ledom bodisi kopno ali pa zelo nizek vodostaj.«
7
centimetrov je še varna debelina ledu.
centimetrov je še varna debelina ledu.
Pozor, visoke temperature
Notranjski park drsanje na Cerkniškem jezeru v vsakem obdobju odsvetuje, še posebno pa v času za zimo previsokih temperatur, kakršne so zdaj. Drsanje po naravnih zaledenelih površinah je vedno tvegano, saj nihče ne more zagotoviti, da je ledena površina dovolj trdna. Še težje je to na Cerkniškem jezeru, saj voda pod ledom lahko hitro presahne in led izgine. Če led ne plava na vodi, se namreč udre, tudi ko so temperature dovolj nizke.
Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti.
Iz navedenih razlogov Občina Cerknica in Notranjski park ne dovoljujeta hoje, drsanja in drugih aktivnosti na ledu oziroma uporabniki to izvajajo na lastno odgovornost. Jezero je v večdnevnih ekstremno nizkih temperaturah sicer zamrznilo, čez dan pa se zaradi jasnega vremena temperature vseeno dvignejo precej visoko.
Zelo priljubljeno naravno drsališče je tudi na jezeru na Rakitni, kjer se je v mrazu naredila primerno debela ledena ploskev. Kot nam je povedal Darko Jerina, predsednik Turističnega društva Rakitna, upajo, da se bo led obdržal vsaj še nekaj dni: »Drsalci naj bodo pozorni na dnevne temperature, ki lahko stopijo led. Vsak mora sam preveriti, ali je ledena ploskev dovolj trdna.«
Obiskali smo še priljubljeno ljubljansko vodno površino, Koseški bajer. Na gladini se je sicer naredila očitno dovolj debela ledena ploskev, tako da smo videli kar precej drsalcev, med njimi veliko hokejskih navdušencev. Spomin na dogodek, ki se je pripetil pred štirimi letI, točneje 25. januarja 2016, je verjetno še svež. V zgodnjem popoldnevu so trije sprehajalci, ki so prečkali Koseški bajer, padli v mrzlo vodo. Takrat 53-letni moški je hodil spredaj, za njim pa 28-letna ženska z dveletnim otrokom. Žensko z otrokom so iz vode rešili očividci, moškega pa so na obrežje potegnili gasilci. Na bregovih Koseškega bajerja je kar veliko opozorilnih tabel, ki sicer prepovedujejo hojo in drsanje po ledu, vendar se niti tokrat za to opozorilo ni zmenil nihče. Niti drzni motorist ne, ki je minulo nedeljo preizkušal, kako trdna je ledena ploskev, poleg tega pa tudi, kako močni so živci tistih, ki se ob bajerju sprehajajo in iščejo mir.
Preverite debelino ledu
Nesreča nikoli ne počiva, predvsem na trhlem ledu ne. »Vsako zimo se vedno znova najprej pojavita vprašanji, kdaj so zaledenele površine dovolj varne za gibanje in kako to ugotoviti,« pravijo na Upravi RS za zaščito in reševanje. Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti. Pri izračunu dopustnih obremenitev ledu moramo upoštevati njegovo debelino, trdnost, kakovost ter varnostno razdaljo med objekti na njem, še pravijo na upravi in dodajajo: »Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša. Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.«
Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. »Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost,« še opozarjajo na Upravi RS za zaščito in reševanje. »Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati. Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti debel najmanj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.«
Kako ukrepati, če se led udre?Ostanite mirni in zbrani. Razširite roke in pokličite na pomoč. Če vam je uspelo zlesti na led, ne vstanite takoj. Parkrat se zakotalite proč od odprtine, sicer se led lahko ponovno udre. Človeku, ki se mu je udrl, pomagajte po svojih močeh in sposobnostih. Približajte se mu leže in ga izvlecite z vrvjo, palico, kosom obleke, smučko ali drugim predmetom.