Na Pokljuki shranijo vsako snežinko
Prvi od treh ledenih mož, Pankracij, v nedeljo ni upravičil svojega imena. Po državi je bilo pretežno jasno s temperaturami nad 20 stopinj Celzija. Potem se je vendarle nekoliko ohladilo. Razširile so se tudi krajevne padavine, posamezne plohe, pa tudi kakšna nevihta bo: takšno vreme napovedujejo tudi za sredo, ko bo stopila na sceno mokra Zofka.
Od nekdaj namreč velja, da naj bo maj še tako lep, sončen in topel, se bo vreme na sredini meseca zaradi prodora polarne zračne mase s severa skazilo. V naši meteorološki zgodovini se je nekajkrat celo tako močno, da je v teh dneh tudi snežilo, na primer v letih 1978, 1987, 1991, 2012. Sicer pa je sneg še nekajkrat v maju presenetil nižje ležeče kraje: v letih 1957, 1965, 1979, 1981, 1985 in 2019. Leta 1974 so najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metri nadmorske višine zabeležili 10. junija, in sicer v Nomenju, naselju v občini Bohinj.
30.000 m3 - Toliko snega bi lahko shranili na Pokljuki. 20.000 m3 - Največ so ga imeli do zdaj leta 2018. 8000 m3 - Količina shranjenega snega za prihodnjo sezono.
Približno 8000 m3 snega bomo shranili; od tega bo nekaj sto kubikov naravnega, ki je zapadel aprila.
Vsaka snežinka šteje
Vsakršnega snega, pa čeprav aprilskega ali majskega, si želijo tudi naši smučarski delavci. Danes namreč ni več dovolj, da v koledarju samo obrnemo list na november ali december, in sneg bo pobelil smučišča. Da bi lahko uživali v zimskih športih, je danes nadvse pomembno tudi hranjenje snega. Gre za proces hranjenja tehničnega in naravnega snega, ki se ga v poletnih mesecih skladišči pod posebnimi izolacijskimi folijami. Tehnika tako že omogoča smučiščem in zimskim športnikom, da bodo v prihodnje manj odvisni od nepredvidljivih vremenskih razmer. Četudi ne bo snega, bodo na smučiščih vselej ustrezne snežne razmere.
»Posebna tehnika hranjenja snega, snowfarming, se je v zadnjih letih že izkazala kot ključna za podaljševanje in zgodnejše začetke smučarskih sezon ter zagotavljanje optimalnejših snežnih razmer,« so nam povedali na Smučarski zvezi Slovenije ter dodali, »da vsaka snežinka šteje, četudi majska«.
1974. je v Nomenju snežilo junija.
Kopa lanskega snega
Tudi na Pokljuki so kmalu spoznali, da samo z naravnim snegom ne bodo mogli več vzdrževati razmer za zagotovitev organizacije tekem svetovnega pokala v decembrskih terminih. »Zato smo po zgledu Kontiolahtija na Finskem že leta 2011 prvič pripravili svojo deponijo snega,« je dejal Borut Farčnik, direktor Centra Pokljuka. »Vsako noč, ko so temperature padle pod –3 stopinje, smo izdelovali sneg za shranjevanje. Oblikoval se je v kopo, ki smo jo pokrili s sekanci. Zaradi dežja poleti in pronicanja vode skozi sekance v sneg se ga je od približno 4000 m3 ohranilo manj kot pol. Za naslednjo zimo smo zato pripravili večjo količino snega (med 5000 in 6000 m3) in ga najprej pokrili s filcem, potem pa na to položili sekance. Splačalo se je, saj ga je ostalo več kot 60 odstotkov. Postopki so se nadaljevali potem tudi vsako naslednje leto, s tem, da smo prostor za deponijo nenehno širili in povečevali. Ocenjujemo, da sedanji prostor za shranjevanje snega v gozdu ob cesti proti Uskovnici omogoča kopo s prostornino do 30.000 m3; naj povem, da smo največ snega doslej shranili leta 2018, kar 20.000 m3. Zadnji dve leti so količine shranjenega snega sicer precej pod 10.000 m3, saj so bile razmere čez zimo še slabše kot v preteklih letih.«
In koliko snega naj bi na Pokljuki shranili letos? »Približno 8000 m3, od tega bo nekaj sto kubikov naravnega, ki je zapadel aprila.«
Sneg predhodno najprej prevozijo z ratrakom, da se skompresira in iztisne zrak, ki najeda sneg od znotraj, obenem pa onemogoča večje prehajanje dežja v samo kopo. Ker sta se v zadnjih dveh letih zaradi podražitve energentov in delovne sile izdelava in razvoz podražila za skoraj 100 odstotkov, kubični meter izdelave takšnega snega stane približno šest evrov.
Četudi ne bo snega, bodo na smučiščih vselej ustrezne snežne razmere.
