Na politični parket izpod obročev

Leto 2018 bo super volilno leto. Maja ali junija nas čakajo najprej parlamentarne volitve, novembra pa še lokalne. Za poslance, župane in občinske svetnike se bodo potegovali tudi športnice in športniki, ti so v preteklosti že imeli pomembno vlogo v politiki. Ko smo še hrepeneli po svoji državi, se je oglasil nekdanji košarkarski as Ivo Daneu. V zboru združenega dela takratne slovenske skupščine je 4. oktobra 1990 idejo o plebiscitu za osamosvojitev Slovenije predstavil prav on. Predlagal je, naj skupščina pripravi in sprejme zakon, ki naj podrobneje določi način in vse, kar je potrebno za njegovo izvedbo.

Hotela ga je zveza komunistov

Tudi danes imajo med politiki glavno besedo (nekdanji) košarkarji. V poslanskih klopeh sedi legendarni as Peter Vilfan. »Ni pravila, kdo je lahko politik. Lahko je kak športnik malce bolj prepoznaven, pa zato stranka računa nanj. Potem je odvisno od posameznika, ali mu uspe in kaj bo naredil. Samo želja, jaz bi bil politik, je le začetek. Prave stvari potem šele sledijo,« pravi Peter Vilfan, ki je šel v politiko, ko je bil star 54 let.

»Prvič sem postal član stranke. Nisem bil član Zveze komunistov Jugoslavije, čeprav so si me zelo želeli. Z željo, da pomagam projektu Pozitivne Slovenije, sem stopil v politiko. Še danes menim, da je bil projekt zelo dober. Če bi se izšlo, bi šlo marsikaj v drugo smer,« razmišlja Vilfan, ki je danes član poslanske skupine Desus. »Sedem let sem v državnem zboru. Zdaj si upam trditi, da sem dober poslanec. Vnovič bom kandidiral, zdaj si želim biti vrhunski poslanec,« nadaljuje Vilfan, ki se zaveda, da je moral v prvem mandatu prehoditi kilometrino, da se je naučil zakonitosti v delu poslanca.

»V tem mandatu smo sprejeli zakon o športu, ki sem ga zagovarjal. Dobili smo zakon, ki si ga lahko privoščimo. Sprejeli smo tudi zakon za dodatke za izjemne dosežke vrhunskih športnikov. To je res moj zakon, z njim pa smo rešili področje, ki je bilo do zdaj neurejeno. Ob tem smo enakovredno poskrbeli za invalide športnike. Bil sem prvopodpisani pri dopolnitvi zakona o državljanstvu, ki ob soglasju vlade izjemoma omogoča pridobitev slovenskega državljanstva osebi, ki ne živi v Sloveniji in nima urejenega statusa tujca. Gre za primere posameznikov, ki so ali bi v prihodnje s svojim delovanjem izjemno prispevali k razvoju države in povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti. Anthony Randolph je lahko za Slovenijo igral na evropskem prvenstvu v košarki prav zavoljo te dopolnitve. Spomnil bi še, da sem naprej podal predlog, potem pa tudi zahteval, da se v proračunu za šport v letih 2018 in 2019 nameni več sredstev. S podporo predsednika vlade in resorne ministrice se je to zgodilo, šport pa ima namesto 0,8 odstotka proračuna ministrstva na voljo en odstotek. Ni veliko, je pa dobra podlaga za nadaljnja pogajanja,« pove Vilfan, ki meni, da mora šport nemudoma dobi svoje ministrstvo. Če to ni mogoče, pa vsaj urad pri vladi, kjer se bo mogoče boriti za športni delež proračunske pogače.

Poleg Dončića še Hauptman

Stranke, ki se bodo potegovale na parlamentarnih volitvah, zdaj še strogo varujejo svoje kandidatne liste, da jim tekmeci ne bi mogli nagajati ali jih celo sesuvati. Večina strank kandidatnih list še ni niti predstavila. So pa pri Desusu napovedali, da bo njihov kandidat za poslanca nekdanji košarkar, danes trener ljubljanske Ilirije Saša Dončić.

Oče našega košarkarskega asa Luke je bil bolj redkobeseden. »Počakajmo še malce, potem bom povedal več. Bi pa pozval vse športnike, da bi nas bilo čim več, ki bi se začeli zavzemati za boljši jutri športa,« je bil jasen Dončić, ki naj bi kandidiral v Ljubljani, širša javnost pa ga je s svojimi retoričnimi vložki spoznala lani, ko je bil strokovni komentator košarkarskih tekem na televiziji.

Z vstopom v poslanske klopi se po naših informacijah spogleduje še en mojster košarkarske žoge – Litijčan Dušan Hauptman. »Zdaj sem četrti mandat dejaven s svojo listo na občinski ravni. Prepričali so me pred 15 leti, ko so mi rekli, da bi morda pomagal pripeljati v šport kaj dodatnih sredstev. Podpiramo in skrbimo za področje družbenih dejavnosti. Priznam pa, da sem zdaj v dilemi, o kateri se bom moral odločiti v mesecu dni. Ali gremo na vrh in kandiram za župana ali bom temu naredil konec. Res pa je, da sem povabljen tudi v eno od skupin, ki se spogledujejo z volitvami v državni zbor. V tem hipu nam precej dobro kaže. Treba se bo odločiti,« nam pove Hauptman, ki danes deluje kot inšpektor. Pravi, da je v politiki doživel že marsikaj. »Rad mislim s svojo glavo, ne bi le dvigoval roke,« še doda.

Lažja identifikacija

Pri izboru kandidatov se politične stranke zavedajo, da so izbrani športniki že dosegli precejšen nivo prepoznavnosti in morda tudi všečnosti. Oboje skupaj pomeni, da bodo na volitvah verjetno dosegli dober rezultat,« o športnikih v politiki razmišlja doc. dr. Mihael Kline, profesor na fakulteti za družbene vede.


»Volivci raje volimo tiste, s katerimi se lažje identificiramo, so nam bolj všeč ali jih cenimo zaradi dosežkov v življenju. Uspešen športnik je zato lahko uspešen tudi pri nabiranju glasov za politično stranko. Da bo uspešen tudi kot politik, pa ni tako samoumevno,« na to temo doda športni filozof dr. Milan Hosta.

»Upam, da se volivci v primerih glasovanja za športnike odločajo tudi (ali predvsem) zaradi njihovih vsebinskih pogledov, da se torej z njimi identificirajo tudi 'politično', da se ne odločijo samo na podlagi neke pretekle čustvene nostalgije ob doseganju dobrih rezultatov tega športnika,« pa svoje na temo angažmaja nekdanjih uspešnih športnikov doda Uroš Okoren iz marketinške agencije Sportelement.

Zakaj prav Dončić?

»Dončić je nekdanji košarkar, zdaj uspešen trener mladih nadobudnežev ter dobro znan oče mladega zvezdnika. Nosilca zlate medalje z evropskega prvenstva, člana Real Madrida in bodočega junaka v ligi NBA, domovini košarke. Tem lastnostim se bo težko uprl kateri koli volivec na prihajajočih volitvah,« se Kline dotakne možnosti, ki jih ima novopečeni politik Saša Dončić.
»Pri Dončiću bi raje videl, da se drži košarke. Iz dveh razlogov: naredil je dober rezultat z Ilirijo in naj na tem valu uspehov jadra še naprej. Drugi razlog pa je to, da bi morda s svojo karizmo in načinom komuniciranja vnesel še več turbo kulture v parlament ... No, vsaj zabavno bi bilo,« je nekoliko bolj previden Milan Hosta.


»Težko napovedujem kakšen konkreten rezultat. Upam, da se bo Saša Dončić resno lotil tudi tega projekta, da ga bo stranka ustrezno vsebinsko pripravila in da celotna kampanja ne bo temeljila samo na izkoriščanju njegove podobe v povezavi z njegovim sinom in uspehom naših košarkarjev na Eurobasketu,« na to temo pristavi Uroš Okoren.

Na najvišje položaje

»Nimamo še (niti na tem področju) tako razvite kulture in tako bogate tradicije, da bi nekdanji (vrhunski) športnik karierno res zasedel najvišje položaje, kot denimo nekdanji nogometaš George Weah, ki je postal predsednik Liberije, bivši NBA-igralec Kevin Johnson je župan Sacramenta, v politiki je aktiven boksar Manny Pacquiao, ali pa nekdanji brazilski nogometaš Romario,« še opozori Okoren.


Povejmo še, da so se v naši soseščini v politične vode zabredli nekdanji košarkar Petar Skansi, smučarka Janica Kostelić (oba na Hrvaškem), Vanja Udovičić (ex-vaterpolist) in nekdanji košarkar Dragan Kićanović sta bila ministra v srbski vladi.
Za slovitega nogometaša Peleja so leta 1995 ustanovili ministrstvo za šport, a je že tri leta pozneje s položaja odstopil. Pet let je bil poslanec nekdanji britanski atlet Sebastian Coe. V političnih vodah na vzhodu pa so se med drugimi znašli nekdanji ruski tenisač Marat Safin, šahist Gari Kasparov in boksar Vitalij Kličko.