Levica blokirala odločanje o davčni reformi: višjih plač januarja zato ne bo

Poslanci so v sredo na mizo dobili novelo zakona o dohodnini, ki bi med drugim prinesla zvišanje splošne olajšave in razbremenitev dohodkov iz kapitala. Oba politična tabora sta tradicionalno sprta: medtem ko poslanci koalicije pravijo, da se bodo neto prihodki državljanov po sprejetju reforme zvišali, pa v opoziciji opozarjajo, da so spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ.

Na provladnega ekonomista Mateja Lahovnika in ekonomskega ideologa opozicijske Levice Jožeta P. Damijana smo naslovili vprašanje, kako komentirata predlog novele zakona. Gre za »razmetavanje« denarja, kot pravijo v opoziciji, ali so spremembe nujne za rast konkurenčnosti Slovenije in večjo blaginjo državljanov? Preberite v nadaljevanju.

Referendum o tem, ali si želite višjo plačo

Če ste se veselili višje neto plače že v januarju, iz DZ-ja za vas prihaja mrzel tuš: Levica je sprejetje davčne reforme blokirala; vložila je zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o tem, ali si slovenski delavci želijo višjih neto plač. S tem je odločanje poslancev o noveli zakona o dohodnini še v letošnjem letu nemogoče.

Odločanje poslancev o podpori noveli zakona o dohodnini je tako prestavljeno na eno prihodnjih sej. A kaj dosti to ne bo koristilo, saj je ključna časovnica sprejemanja zakona. Davčna zakonodaja je namreč vezana na koledarsko leto in če bo zakon sprejet šele tekom leta 2022, za nazaj ne bo mogel veljati.

Obremenitev plač v Sloveniji med najvišjimi

Medtem ko se Slovenci tradicionalno o ničemer ne znamo sami dogovoriti, pa je OECD brutalno jasen: Slovenijo že leta opozarja na preveliko davčno obremenitev plač, ki zavirajo gospodarski razvoj in povzročajo beg najsposobnejših na precej bolje plačana delovna mesta v tujini. 

Čeprav predlagana davčna reforma ni celovita, naj bi spremembe, vključujoč davčno razbremenitev kapitala in najemnin, letno rast slovenskega BDP povečale za 0,5 do 0,75 odstotne točke, ocenjuje GZS. Kot poročajo Finance, naj bi reforma služila tudi dojemanju, da je treba delati in ne životariti na socialni podpori.

Koliko bi zaslužili več?

Na Financah so izračunali naslednje učinke na neto plače:

• Pri bruto plači 1.100 evrov se neto izplačilo dvigne z zdajšnjih 769 evrov na 822 evrov.
• Pri bruto plači 2.000 evrov se neto izplačilo dvigne z zdajšnjih 1.300 evrov na 1.386 evrov.
• Pri bruto plači 3.000 evrov se neto izplačilo dvigne z zdajšnjih 1.876 evrov na 1.962 evrov.
• Pri bruto plači 4.000 evrov se neto izplačilo dvigne z zdajšnjih 2.401 evro na 2.511 evrov.
• Pri bruto plači 5.000 evrov se neto izplačilo dvigne z zdajšnjih 2.923 evrov na 3.033 evrov.

(Vse spremembe veljajo za leto 2025.)

Lahovnik: Razbremenitev dela nujna za konkurenčno okolje

Lahovnik je prepričan, da je razbremenitev dela nujna za konkurenčno okolje. »Predlagane davčne spremembe so nujne in koristne, saj je trenutna obdavčitev v Sloveniji tako visoka, da mnogi podjetniki in mladi strokovnjaki raje odhajajo v tujino in tam plačujejo davke namesto doma. Marsikdo med zaposlenimi ugotavlja, da se mu ob visokih dajatvah pri nas sploh ne izplača več delati in je bolje prejemati socialne transferje ter po strani s sivo ekonomijo še dodatno zaslužiti. Podjetja opozarjajo, da ne morejo več pritegniti mladih strokovnjakov iz tujine, ker so davki v Sloveniji previsoki, razlika med tem, koliko delavec podjetje stane v bruto znesku, ter koliko zaposleni dobi na svoj račun v neto znesku pa  prevelika. Gospodarske zbornice zato podpirajo predlagane spremembe,« pojasnjuje Lahovnik.

Minister potrdil dobro novico za slovenske upokojence

Na kritike, da bodo s spremembo največ ugodnosti dobili tisti, ki sicer že največ zaslužijo (pri predlogu seniorske olajšave bi večja sprememba veljala le za 21.000 upokojencev s pokojninami nad 1.500 evrov ali stopnja davka bi bila najbolj znižana v petem dohodninskem razredu s 50 odstotkov na 45), Lahovnik odgovarja: »Država s to reformo nikomur ne jemlje, saj ne bo nihče na slabšem. Znižanje davkov pa seveda po definiciji razbremeni tiste, ki plačujejo davke in kdor plača več davkov, je bolj, kdor pa manj davkov, pa je seveda manj razbremenjen. Tudi OECD nas opozarja, da moramo razbremeniti delo, če želimo ohraniti ugoden gospodarski trend okrevanja.«

Neobdavčene božičnice in opozicijsko »zagovarjanje enakosti v revščini«

Med kritikami je bilo slišati, da se po novi davčni zakonodaji obetajo tudi neobdavčene božičnice za direktorje, kar Lahovnik zanika. »Ni res, da bi bili pri božičnici razbremenjeni le direktorji, ampak so razbremenjeni plačila dohodnine vsi zaposleni, ki jo prejmejo.«

Večji del opozicije predlagani »mini« davčni reformi nasprotuje, saj da so škodljive za javne finance. Dejan Židan (SD) je med drugim opozoril, »da manj pobranih davkov pomeni revnejšo državo, manj sociale in manj solidarnosti«, in poslance pozval, naj zavrnejo zakon, »ki ustvarja dodatno 800-milijonsko luknjo v času, ko je državni proračun že razrušen«.

Lahovnik za nasprotnike predloge pravi, da »zagovarjajo enakost v revščini in napačno logiko, da mora država z visokimi davki čim več pobrati in nato denar po političnih kriterijih prerazdeljevati«. Dodaja, da predlog davčnih sprememb »temelji na logiki, da je treba tistim, ki ustvarjajo, manj pobrati, da bodo več delali in investirali in bomo na koncu vsi na boljšem. Država namreč največ izgubi, ko se najuspešnejši podjetniki selijo v tujino in raje tam plačujejo davke kot doma«. 

Jože P. Damijan: Za tiste z najnižjimi dohodki ne bo učinka

Da spremembe novele zakona niso dovolj premišljene, meni Jože P. Damijan, ki je prepričan, da bodo »povzročile precejšnje težave v slovenskih javnih financah«. 

Prepričan je, da je dohodninska reforma socialno krivična. »Težava glede dviga splošne olajšave je v tem, da ta ne bo imela učinka na tiste z najnižjimi dohodki in ki uveljavljajo olajšave za otroke. Teh 250.000 ljudi ima že danes prenizke dohodke in sploh ne plačujejo dohodnine ali pa le minimalno, zato jim dvig splošne olajšave ne bo pripomogel k višjim neto izplačilom. Z dvigom splošne olajšave pridobijo le tisti z nekoliko višjimi plačami«.

»Zaposleni z neto plačo okrog 1.000 evrov bodo na letni ravni pridobili okrog 600 evrov, zaposleni z neto plačo do 2.000 evrov pa okrog 1.000 evrov letno.

Največ zaradi dviga splošne olajšave seveda pridobijo tisti z višjimi plačami: zaposleni brez otrok s plačo nad 3.000 evrov pridobi približno 2.000 evrov mesečno.

Če pa uveljavljajo olajšavo za otroke, lahko s spremembami dohodnine pridobijo tudi do 20.000 evrov letno pri neto izplačilih.«

V prihodnje težave v javnih financah

»Zgolj zaradi dviga splošne olajšave bodo prihodki v proračun leta 2022 upadli za okrog 180 milijonov evrov, zaradi vseh sprememb pri dohodnini pa za okrog 250 milijonov evrov. Ker pa gre za postopno dvigovanje splošne olajšave (do 2024), se bodo največji negativni učinki pokazali šele proti koncu obdobja. In sicer bodo prilivi iz naslova dohodnine leta 2025 za okrog 850 milijonov evrov nižji zaradi teh dohodninskih sprememb. Če upoštevamo še spremembe drugih davkov, pa bo skupni negativni učinek na proračun leta 2025 okrog milijardo evrov,« kažejo izračuni P. Damijana.

Ekonomist in politični podpornik Levice še poudarja, »da gre za izjemno nepremišljene ukrepe ob koncu mandata te vlade, ki bodo povzročili podobne težave, kot jih je Janševa vlada povzročila že ob koncu mandata leta 2008«. Dodaja še: »To pomeni, da bo sedanja vlada, ki za letos in naslednja leta načrtuje velik proračunski primanjkljaj (med 5,4 in 7,5 odstotka BDP), s temi davčnimi spremembami izvrtala še večjo luknjo v proračun. Ta izpad dohodkov bo treba nadomestiti z drugimi viri (kar je skoraj nemogoče), sicer bo naslednja vlada morala ponovno dvigniti dohodninske stopnje, če ne želi zarezati v socialne transferje.«