Na Rožniku slavili moč literature
»Vsak roman, ki se uvrsti v peterico, je tako dober, da si zasluži priznanje,« v nagovoru v uvodu v literarno obarvan kresni večer poudarila direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša in spomnila, da letošnja podelitev kresnika sovpada s 65-letnico izhajanja časopisa Delo. Žirija je imela težko delo, finalisti so bili do zadnjega izenačeni, a naposled so žiranti presodili, da je najboljši roman preteklega leta Pričakovanja Anje Mugerli.
Medijska hiša Delo vsak teden objavi toliko vsebin, da bi jih v knjižni obliki spravili na 250 strani. »Trudimo se za dober, lep slovenski knjižni jezik in si prizadevamo, da tudi naše vsebine spodbujajo branje v slovenskem jeziku. Slovenski jezik je danes drugačen, kot je bil zapisan leta 1550. Jezik se spreminja, razvija. K temu pripomore tudi bogata literarna ustvarjalnost,« je ob tej navedbi v nadaljevanju povedala Nataša Luša in izrazila zadovoljstvo ob sprejetju zakonodaje, ki tudi tuje medijske velikane zavezuje k uporabi slovenščine na našem trgu. »Vzgajanje bralnih navad in uporabe slovenskega jezika se nam zdi ključno pri razvoju mladih,« je poudarila.
»Tudi zato, da bodo nove in nove generacije govorile in ustvarjale v slovenskem jeziku, podpiramo naše ustvarjalce z nagrado kresnik za najboljši roman in projektom Mlado pero,« je še dodala in se s tem navezala na rubriko, ki v Delu izhaja vsaj zadnji torek v mesecu, v njej pa pozornost namenjamo mladim avtorjem in literarnim kritikom.
Nekaj besed ji je namenil tudi urednik kulturne redakcije Dela Andrej Predin. Po njegovem je projekt v štirih sezonah, kolikor poteka v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, postal stalnica, marsikateri pretekli nagrajenci in predstavljeni avtorji pa imajo danes že knjižno izdajo ali so se drugače uveljavili na polju literature.
Kresnik pa je, tako Predin, v več kot treh desetletjih podeljevanja postal »neločljivi del nacionalnega tkiva, zavesti in vrednot, sledi njegovim vdihom in spremembam«. Ob tem je spomnil na nedavno nenadno smrt pisateljice in kolumnistke Tereze Vuk, ki se je z romanom Zakaj ima moj hudič krila letos uvrstila v deseterico. »Odšla je veliko prezgodaj, a njene besede ostajajo z nami in bodo govorile še prihajajočim generacijam. Tudi to je moč literature, ki jo slavimo danes, na ta posebni večer, na tem posebnem kraju,« je sklenil.
Tistim, ki literaturo ustvarjajo, ji pomagajo do bralcev ter navsezadnje bralcem, pa se je poklonila častna govornica, direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. »V čast mi je, da sem tu s plemenom, ki se upira statistiki,« je poudarila in se ozrla po občinstvu. Branje je zanjo užitek, ki v nas odpira nove svetove, nam razpira nove perspektive ter nam krepi empatijo.
Na seznamu skupno 185 romanov
Žirija v sestavi Igor Bratož, novinar kulturne redakcije Dela (predsednik); Igor Žunkovič, docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete; Igor Divjak, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist; Tanja Petrič, literarna kritičarka in prevajalka ter Robert Kuret, literarni in filmski kritik, je sicer za tokratno izvedbo nagrade kresnik pregledala 185 romanov, kolikor jih je bilo na Nukovem seznamu.
Tako izbor za deseterico kot za peterico sta potekala v dveh krogih. Poleg zmagovalnega so bili v igri za 34. nagrado za najboljši roman preteklega leta še O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera) in Gral Vlada Žabota (Beletrina).
Odlomke iz nominiranih romanov so na prireditvi na Rožniku interpretirali dramski igralci Lena Hribar Škrlec, Lučka Počkaj, Branko Završan, Nik Škrlec in Urban Kuntarič. Nastopili so glasbeniki Maroltovke, članice Akademske folklorne skupine France Marolt, Počeni škafi, Primož Vidovič in Tradicionales, prireditev pa sta povezovala Bernarda Žarn in Ivan Lotrič.
Utemeljitev žirije
Roman Anje Mugerli Pričakovanja na literarno dovršen in reflektiran način odpira tabuje, kot so neplodnost in dileme ob postopkih umetne oploditve. Neposredno spregovori o nadzoru nad razmnoževalno vlogo ženske, ki je kljub emancipaciji v sodobni družbi še vedno zreducirana na maternico, in podvomi o idealizaciji materinstva, ki ga okolica spodbuja za vsako ceno in vzbuja občutek krivde, kadar ženska ni pripravljena za to žrtvovati lastnega zdravja ali načina življenja.
Prvoosebna pripovedovalka Jana je pacientka Klinike za reprodukcijo, ker trpi za nepojasnjeno neplodnostjo. Ne da bi zmogla enoznačno opredeliti izvor svoje želje, privoli v izčrpavajoč postopek umetne oploditve. Njeno telo je zanjo vse bolj tuje, a se ga hkrati z vsakim ginekološkim pregledom in posegom močneje zaveda. Hladne ordinacije poudarjajo razčlovečenost in praznino, ki se v protagonistki razrašča kot prazen prostor, ki ga je treba »poseliti«. Edina družbeno priznana pot je zanositev – hrepenenje je ob vsakem neuspelem posegu večje, upanje pa plahni.
Kompleksen pogled na vodilno temo romana avtorica vzpostavi z mrežo odnosov, ki jih Jana plete z razumevajočim partnerjem Primožem, najboljšima prijateljicama, slikarjem Ivanom in intervjuvankami, umetnicami, s katerimi se pogovarja kot radijska novinarka. Zdi se, da lahko šele umetnost – denimo slika Ženske, ki si želi otroka ali literarna obdelava boleče izkušnje – redefinira žensko telo in ga osvobodi.
Anja Mugerli ne moralizira in ne zapade v sentimentalnost, pač pa psihološke dileme svoje protagonistke predstavi stvarno, brez ovinkarjenja, celo s kančkom humorja in literarno prepričljivo. Prav zato gre tudi za delo, ki na podlagi intimne izkušnje, kot umetnost, odpira in premika meje diskurza o družbeni vlogi ženske v 21. stoletju.
