Marta Kos zahtevala odstop direktorja RTV, vnel se je besedni dvoboj s Pirkovičem
Na Televiziji Slovenija je bilo na sporedu predvolilno soočenje druge skupine parlamentarnih strank. Tokrat so o mednarodni politiki spregovorili predstavniki strank Desus, Povežimo Slovenijo, SNS, Naša Dežela, LMŠ in po včerajšnji odločitvi upravnega sodišča prvič tudi stranke Gibanje Svoboda.
Vendar pa se na nacionalki Robert Golob, predsednik stranke, ki ji po javnomnenjskih raziskavah ob SDS kaže najbolje, še ni pojavil. Na današnjem soočenju o zunanjepolitičnih temah je njihova stališča zagovarjala Marta Kos. LMŠ je predstavljal Nik Prebil, Povežimo Slovenijo Ernest Petrič, Desus Bojan Potočnik, Našo deželo Aleksandra Pivec, SNS pa Zmago Jelinčič.
Na Televiziji Slovenija so znova presenetili z izbiro voditelja: debato je namreč usmerjal Igor Pirkovič, nedavno imenovan za novega urednika portala MMC, kar je sprožilo buren protest pri zaposlenih na RTV.
Soočenje so začeli o slovenski zastavi, ob čemer je Marta Kos najprej popravila voditelja Pirkoviča, ki je dejal, da slovenska zastava plapola v Kijevu. Zastavo naj bi po njenih informacijah iz varnostnih razlogov že drugič umaknili. Nekoliko pozneje je Pirkovič povedal, da je iz prve roke dobil informacijo, da je zastava vendarle obešena na slovenskem predstavništvu v Kijevu.
Petrič je dejal, da je zastava simbol naše državnosti, neodvisnosti, da smo postali suveren narod. »Včasih imam občutek, da se Slovenci tega dobro ne zavedajo. Zastavi izkazujemo premalo spoštovanja.« »Slovenci nesamozavestno gojimo spoštovanje do simbolov, včasih so Slovenci v tujini bolj predani,« je dejala Pivčeva. Potočnik je dejal, da tudi v stranki Desus spoštujejo zastavo kot nekaj svojega, nekaj, kar predstavlja našo identiteto. »Najbolj globoko sem doživel zastavo, ko je letalo prišlo iskat konzula v Budimpešto, ki je hudo zbolel. Ko je letalo pristajalo, je na repu plapolala naša zastava.« Jelinčič pa je poudaril, da zastava predstavlja zgodovino 150 let, vendar ima Slovenija tisočletno zgodovino. »Moramo se vrniti k zgodovini, narod brez korenin ni narod. Dejstvo je, da je treba odpreti arhive, povedati v šolah otrokom, kaj smo, kaj smo bili in kam gremo. Sicer nimamo bodočnosti.« Prebil je povedal, da je rojen v letu 1991, ko je Slovenija že bila samostojna. »Krepiti je treba to zavest pri mladih.«
Kosova zahtevala odstop direktorja RTV
Kosova se je s Pirkovičem zapletla v besedni dvoboj tudi, ko je v imenu Gibanja svoboda po odločitvi upravnega sodišča, da lahko sodelujejo na predvolilnih soočenjih parlamentarnih strank, tako kot tudi Naša dežela, zahtevala odstop generalnega direktorja RTV Slovenija. Kot je dejala, ravna tako kot vlada, ki je sprejemala odloke, za katere ve, da so protiustavni, in se postavljala nad zakon. »Takšen človek ne more voditi javnega servisa.« Pirkovič ji je očital zlorabo programskega časa, pritisk na RTVS, glede na to, da v stranko vabijo novinarje iz te hiše, pa še politikanstvo. »Če mi očitate politikanstvo, potem ne razumete, za kaj gre. Žalosti me, da zagovarjate odločitev, ki ji je pritrdilo sodišče.«
Petrič je o dogodkih v Ukrajini dejal, da se dogaja velik zločin, Kosova pa, da jih v stranki veseli, da se že zbirajo dokazi o vojnih zločinih in da si pred njimi ne moremo več zatiskati oči. »Kakršna koli vojna agresija je popoln poraz naše generacije politikov, kaže na odsotnost in pomanjkanje dialoga, hujskanje k populizmu, dogajajo se nedopustni zločini. Prepričana sem, da Slovenija igra svojo vlogo, hkrati nas ta vojna še bolj zavezuje k trdnosti EU,« je dejala Pivčeva. Potočnik se je spomnil časov, ko je bil ataše v Kijevu. »Skrbi me, ker se vojna konča, ko so vse strani izčrpane.« Jelinčič je na vprašanje, ali smo lahko nevtralni, dejal, da gledamo le podatke z ene strani, z druge strani pa jih ne dovolijo. Nobena resnica ni enostranska. Skrbeti moramo za lasten narod. »Vojno bo rešil dialog, na to je treba opozarjati,« je poudaril Prebil.
Pogovarjati se bo treba tudi z Rusijo
Petrič je ob obsodbi dogodkov v Ukrajini poudaril, da gre za hud udarec tudi za ruski narod. »Tri generacije so bili odrezani od Zahoda, vse te izključitve, ki se dogajajo zdaj, pomenijo, da bodo odrezani še naprej. To je katastrofa. Sledile bodo dolgotrajne posledice, Evropa in svet bosta razdeljena, priče bomo velikim težavam. Prav je, da se tega zavedamo.« Kosova se je strinjala, da se bo treba pogovarjati tudi z Rusijo, saj nove varnostne strukture brez nje ne bo. Meni, da ni bila pravilna odločitev vlade, da umakne soglasje ruskim diplomatom. »Te ljudi bomo potrebovali, a smo jih ožigosali za izdajalce.« Jelinčič je menil, da bi se morali zgledovati po Orbanu, ki pametno vodi državo in je ne poriva na rob spopada. »Kaj imamo z Ukrajino in Rusijo? Imamo veliko težav, dolžni smo skrbeti za našo domovino in ne za kogar koli drugega.« Prebil je sedanji vladi očital, da premier zunanjo politiko vodi sam, da v državnem zboru o njegovem obisku in odpravniku poslov niso bili seznanjeni.
Petrič razočaran nad debato
O obisku predsednika vlade v Kijevu je Petrič dejal, da ni bil nič katastrofičnega. Ta korak je dal zadevi tudi neko novo dinamiko diplomatskih obiskov v Kijevu. »Ali nas moralni vidik nič ne zanima? Razočaran sem, mislil sem, da bo ta pogovor o bodočem svetu, da bomo poskušali iskati kakšno sinergijo, a ta zgodba se kar naprej nadaljuje, kar naprej razdvajanje. Nič dobrega se nam ne obeta.«
Kosova je popravila Pirkoviča, da slovenska politika ni enotna do beguncev, in spomnila na izbrisani tvit vlade, v katerem so zapisali, da so begunci iz Ukrajine nekaj drugega kot tisti iz Afganistana in Sirije. »Gre za obžalovanja in žalostne prizore, žalosti me, da se pogovarjamo o tem, kdo je na pravi strani, ali so ukrepi pravilni ali ne,« je dejala Pivčeva.
Potočnik se je kot diplomat spraševal, kakšne so delovne naloge slovenskega odpravnika v Kijevu. Menil je, da bi tam moral biti veleposlanik. »Ne razumem, zakaj ne bi naš predstavnik šel tja in se poskušal pogovoriti tudi z rusko stranjo.« Jelinčič je menil, da ilegalnih migrantov ne smemo spuščati v državo in jim dati, vse kar bi hoteli, Prebil pa je dejal, da je migrantska politika do beguncev stvar, ki jo mora EU urediti za vse države članice. Kosova je ob tej temi zatrdila tudi, da bodo, takoj ko bodo zmagali na volitvah, podrli ograje, ki grenijo življenje vsem, ki živijo ob meji.
Jelinčič: Evropska unija bo razpadla v roku petih let
O tem, kako odmevna je slovenska diplomacija v svetu, je Petrič dejal, da se je naša diplomacija do zdaj izkazala za profesionalno in dobila veliko bitk. Kosova je poudarila, da morajo diplomati zastopati državo in ne vlade. Pivčeva je o razkoraku med zahodom in približevanju višegrajskim državam dejala, da smo zavezani temu, da Evropo razumemo kot jedrno, slovenska strategija pa ostaja, da ostanemo varna, uspešna in spoštovana država. Potočnik je menil, da bi bila v državah evropske diplomacije smiselna gospodarska predstavništva. »S sosedi je treba vzpostavljati najboljše odnose.« Kot nekdanji ataše na Madžarskem pa je dejal, da je Orban operativen človek, ko da besedo, jo drži. »Sčasoma se človek spremeni, kot se je spremenil tudi naš predsednik vlade, a pravijo, da je še vedno človek, ki skrbi za svojo državo.« Jelinčič je poudaril, da ga zanimajo le slovenski interesi in da bo Evropska unija v roku petih let razpadla, zato je bolj smiselno, da se približamo višegrajski skupini. »Izrazito naslanjanje na višegrajske države presega nacionalni interes ali ga celo spodkopava. Gre za osebne interese med predsednikoma vlade, gre za financiranja, ki so nezakonita,« pa je dejal Prebil.
»Bistvo demokracije ni enotnost, temveč sobivanje različnosti«
V zaključnem vprašanju o prihodnosti Slovenije je Petrič dejal, da se je na stara leta politično aktiviral, ker ni mogel več gledati, »da se nismo mogli več o ničemer dogovoriti«. »Verjamem, da bomo prišli v parlament, prizadevali si bomo doseči dialog v vseh perečih problemih. Nosimo skupno odgovornost. Bistvo demokracije ni enotnost, temveč sobivanje različnosti. O vsakem problemu, ki bo pred nami, bomo poskušali debato depolitizirati.«
Kosova je napovedala, da s stranko sedanjega predsednika vlade zagotovo ne bodo šli v vlado. O zunanjepolitičnih ciljih stranke pa je dejala, da so to »dobri sosedski odnosi, da je Slovenija aktivna članica v EU, da varnost zagotavljamo skozi aktivno članstvo v Natu, skrbimo za ugled Slovenije v svetu«.
Pivčeva je dejala, da se strankarski interesi morajo prekrivati z nacionalnimi. »Slovenija je v nezavidljivem položaju, imamo še rane iz polpretekle zgodovine. Mladih to ne zanima več, želijo si boljše prihodnosti, treba je dvigovati ugled države, usmerjati se je treba v skupne izzive in priložnosti.«
Potočnik je izpostavil, da bi bilo nujno povečanje obrambne sposobnosti države, da nas ne bi presenetila situacija kot v Ukrajini. Pripravljeni bi morali biti tudi na biološko in kemično nevarnost, raven samozaščitnih znanj je po njegovem treba dvigniti na višjo raven.
Jelinčič je dejal, da ne bi smeli več poslušati EU in ZDA, skakati po njihovih notah. »Zdrava kmečka pamet mora prevladovati na teh področjih,« je dejal in izpostavil, da se moramo zavedati, da potrebujemo energente in hrano, da potrebujemo boljšo vojaško usposobljenost.
Prebil pa je poudaril, da zunanja politika ni ideološki boj. »Evropska skupnost ni idealna, a je naša najboljša možnost. Slovenija v njej lahko igra močno vlogo.«
