Na Sekirici zaplapolala največja zastava (FOTO)
V ponedeljek zvečer je bilo slavnostno v Logatcu, saj so po treh letih uresničili pobudo lokalnega podjetnika Tomaža Šuštaršiča – da bo na vrhu Sekirice, hriba sredi mesta, visoko plapolala slovenska zastava.
»Ponosen bi bil na vsako po velikosti, samo da je slovenska,« nam je ob razvitju največje zastave pri nas – 15 metrov dolge ter pol manj visoke – zaupal Šuštaršič. »Glede na velikost droga pa je kar primerna.« Drog namreč meri 50 metrov in je najvišji v Sloveniji.
Projekt, ki je združil moči lokalnega okolja, so prišli ob nekaj sto domačih gostov pozdravit tudi povabljenci iz Poljske in Slovaške. V prvi vrsti je častno mesto zasedel bivši predsednik Borut Pahor, ki je s slovensko zastavo ponosno mahal ob številnih pomembnih priložnostih. Ob njem sta bila predsednik državnega sveta Marko Lotrič in poveljnik notranjske civilne zaščite Sandi Curk, navzoč je bil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, saj so prav člani zbornice postavljali superdrog, ki so ga uvozili iz Portugalske.
Most med ljudmi
Dvig je trajal več minut. Najprej so gardisti Slovenske vojske odvili velikanko, nato so jo pripeli na drog in dvignili. Ko je zaplapolala vrh droga, je zadonela himna. »Na tem hribu, Sekirica, po domače S'kir'ca, pihajo vetrovi z vseh strani: leve in desne, severne, južne, vzhodne in zahodne. Pihajo za vse,« je pojasnil Bogdan Oblak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec in soorganizator postavitve ter podpornik projekta. Več kot dve minuti so naštevali vse zaslužne za postavitev.
15 metrov je dolga. 7,5 metra je visoka. 50 metrov je visok drog.
Logaški župan Berto Menard zastavo vidi kot most med ljudmi: »V Logatcu imamo 45 narodnosti, pa kljub temu skupaj sobivamo in poskušamo deliti ta prostor. Res je, da so eni bolj levi, drugi bolj desni, vmes pa morajo biti mostovi in mislim, da nas naša zastava mora povezati.«
Pahor je v govoru ugotavljal: »Nismo edini, sodimo pa v tisto manjšino narodov in držav, ki navzven nimajo močne identifikacije z zastavo ali pa je ne želijo pokazati. Tudi sicer z zastavami in z drugimi simboli redko in preredko izražamo naša domoljubna čustva ali druge občutke pripadnosti.« Toda bivši predsednik tudi ugotavlja, da se stvari vidno spreminjajo.
Na tem hribu pihajo vetrovi z vseh strani: leve in desne, severne, južne, vzhodne in zahodne. Pihajo za vse.
»Danes se lahko vprašamo, zakaj smo in moramo biti ponosni na dogodke iz časa osamosvajanja – zato, ker so nas ta dejanja oblikovala kot narod. Ker smo se borili za našo svobodo in samostojnost. Ker smo dokazali, da smo sposobni združiti moči,« je dejal predsednik državnega sveta Lotrič. In sklenil: »Naj ponosno plapola.« Po številnih govorih ter vmesnih domoljubnih glasbenih točkah Pihalnega orkestra Logatec in Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska sta drog in zastavo blagoslovila župnika Dušan Kožuh in Janez Kompare, pesnik Tone Kuntner pa je poln zanosa in ponosa čustveno interpretiral Cankarjevi besedili Kurent in Lepa naša domovina.
