Na slovenski farmi posneli osupljive posnetke: neodstranjena trupla, nagnetene kokoši ...

V današnji Tarči na RTV Slovenija so objavili skrivne posnetke z ene od slovenskih farm, od katere je po njihovih informacijah različna živila lani kupovalo blizu 300 javnih zavodov. Na posnetkih, ki so jih dobili od društva za transparentnost živalskih obratov (AETP), je videti v kletkah nagnetene kokoši z golimi vratovi, na truplu zneseno jajce, neodstranjenega glodavca, neodstranjeno truplo kokoši ...Kokoši, ki so jih pokazali na posnetku, so v t.i. baterijski reji.

Odzvala se je nekdanja direktorica inšpekcije

»Iz teh posnetkov ne gre za rejo, kjer bi bilo dobro poskrbljeno za zdravje in dobrobit živali,« je za Tarčo povedala Andreja Bizjak, nekdanja direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Bizjakova meni, da v primeru, ko bi jajca tega rejca prišla v šole, vrtce, bolnišnice in domove za starejše, lahko nastalo večje tveganje, saj gre za občutljivi del prebivalstva.

Odzval se je tudi vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali na Veterinarski fakulteti UL. dr. Ožbalt Podpečan, ki je dejal: »Da kokoš znese jajce na truplu in uporabi perje poginule živali za gnezdo, je samo po sebi absurd.«

FOTO: AETP

O baterijski reji se je do danes pri nas že veliko govorilo. Predstojnica Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani Olga Zorman Rojs je po poročanju Dela pred časom dejala, da z vidika dobrobiti kokoši ni enoznačnih odgovorov, kateri sistem reje je najprimernejši: »Posamezni sistemi predstavljajo različne stopnje tveganja in prednosti, vsekakor pa je reja v kletkah, tudi obogatenih, po večini meril najmanj primerna.« 

Na ministrstvu se pripravljajo na odpravo kletk

Po poročanju Dela se sicer na ministrstvu za kmetijstvo aktivno pripravljajo na odpravo kletk. »Za kokoši nesnice je strategija prehoda že pripravljena, čaka nas še usklajevanje z rejci glede prehodnega obdobja in sofinanciranja prehoda na alternativne reje. Temu bo sledila tudi zakonska podlaga za izvedbo prehoda,« so zapisali.

V Tarči je bilo govora tudi o tem, da so v podjetju Jata Emona na spletu zavajali, da baterijske reje nimajo več, posnetki pa so kazali drugače. Zdaj te očitno res nimajo več, saj so za Tarčo pokazali prazen hlev. Kot je v oddaji povedal Andrej Ocepek, ki je v Jati Emona direktor prodaje jedilnih jajc in jajčnih izdelkov, kupcev v trgovini niso zavajali. »Vsa ta jajca, ki smo jih mi proizvedli kot baterijsko rejo, smo jih tudi deklarirali kot baterijsko rejo in nismo nič zavajali končnega potrošnika,« je dejal.