Na smučišče s slepimi in slabovidnimi

Minulo soboto dopoldne je bila na spodnji postaji vlečnice Brdo precejšnja gneča, več kombijev iz raznih krajev je prihajalo na točko zbiranja udeležencev Dneva na snegu za slepe in slabovidne. Opis dogodka – ki je poseben za ljudi s trajnimi okvarami vida oziroma živijo brez pogleda na svet okoli sebe – pa še zdaleč ne zajame vseh, ki so bili na zbirališču. Med njimi je bilo namreč tudi ogromno članov Lions kluba Idrija, ki so pobudniki in organizatorji Dneva na snegu.

Spremljevalec za vsakega

Most med obojimi je bil Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Nove Gorice ter trenutni predsednik idrijskega Lions kluba: »Smo mlad Lions klub, pet let je od ustanovitve; iskali smo nov izziv in padla je pobuda, da bi za slepe in slabovidne družine organizirali smučanje.« To idejo s še enim lionsom, Andrejem Krenom, ki od začetka skrbi za organizacijo Dneva na snegu – izvajata štiri leta. »Vsi drugi klubi so imeli kakšne akcije, relije in teke, mi pa smo želeli kaj izvirnega. Tako lahko smučanje doživijo otroci, ki jih starši sicer ne morejo spremljati na smučišču,« pravi Kren. In uspelo jim je; že prvi odzivi so bili pozitivni.


Prvič je bilo pet družin z okoli 20 člani, tokrat je prišlo deset družin (z okoli 45 člani), za katere je logistika že zahtevna. Tudi za spremljevalce je bilo poskrbljeno: »Pri izvedbi bodo ob članih Lions kluba pomagali še njihovi družinski člani, mogoče še kak prijatelj, k izvedbi smo povabili tudi Lions klube iz severne Primorske. Vsak, ki letos smuča, ima svojega spremljevalca,« zagotovi Miljavec, ki pozna tegobe slepih in slabovidnih.

Ob smučanju so lionsi za svoje goste omogočili tudi sankanje in tek na smučeh: »Cilj je, da tem družinam omogočimo, da so lahko skupaj na snegu. To je največji čar tega dogodka,« meni Miljavec, Kren pa pojasni, da denar ni največ: »To, da jim podarimo čas, je nekaj vredno in so nam za to tudi hvaležni.« Pred potjo na vrh so si smučarji že začeli oblačiti odsevnike z napisoma Spremljevalec in Slepi smučar in belo veselje se je začelo.

Zahvala, da so sprejeli izziv

Spremljevalci so se izobraževali, kako spremljati slepe in slabovidne, pojasni predsednik kluba. V resnici je bila komunikacija pred smučanjem odlična, po prihodu na Črni Vrh pa so se pari z odsevniki podali na progo. Kako je slepim na smučeh, smo povprašali Valentina Hladnika iz Črnega Vrha nad Idrijo: »Smučam že od majhnega, to imam v krvi. Kolikor vid dopušča, toliko hitro grem,« pravi mladenič. Irena Mihelj iz Ajdovščine je imela preblisk, da bi lahko slepe in slabovidne spremljali tudi slovenski vojaki iz športne čete: »Sicer tečem na smučeh slabo in počasi, ampak bi se kaj lahko naučila; oni pa bi se naučili, kako spremljati slepo osebo.«

Po smučanju je bilo na vrsti kosilo, Kren pa je še posebej pohvalil tamkajšnji hotel Cerkno za pomoč pri logistiki: »Dali so brezplačne vozovnice in obroke. Hotel Cerkno ima smučišče, prijazno do hendikepiranih oseb.« Miljavec pa se je zahvalil idrijskim lionsom ter njihovim družinam kot tudi drugim lionsom s severne Primorske, ki so sprejeli ta izziv.