Na Špici so nekoč že čofotali (FOTO)
Kot vse kaže, se niti v letošnjem poletju ne bo mogoče kopati v Ljubljanici, kjer so na Špici že na začetku prejšnjega stoletja uredili kopališče. Napovedi Mestne občine Ljubljana so optimistične, saj vztrajajo pri svojih načrtih. Do zdaj so izvedli več ukrepov za izboljšanje kakovosti vode. Največji prispevek pripisujejo izgradnji manjkajoče kanalizacije, razmere pa naj bi se izboljšale, ko bodo dogradili kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane ter uredili kanalizacijo v občini Log-Dragomer.
Prvo ljudsko kopališče
Slovenski poročevalec je 25. avgusta 1948 pisal o tem, kako si je Mestni ljudski odbor v petletnem planu med drugim zadal nalogo, da bo povečal število parkov v mestu, da bo uredil otroška igrišča in zgradil ali preuredil odprto kopališče. Po tem planu je bilo urejenih že več parkov in nasadov. »Dne 18. avgusta je bilo otvorjeno na Ljubljanici prvo ljudsko kopališče, kjer se bo razvedrilo delovno ljudstvo, ki s svojim neprestanim in neumornim delom pospešuje graditev socializma v naši državi,« preberemo v Slovenskem poročevalcu. »Z gradnjo in urejanjem novih kopališč kaže naša ljudska oblast skrb in razumevanje za potrebe delovnega človeka in s tem tudi za dvig njegovega življenjskega standarda.«
Dne 18. avgusta je bilo otvorjeno na Ljubljanici prvo ljudsko kopališče.
Novo kopališče na Ljubljanici se je raztezalo od razvodja Ljubljanice in Grubarjevega prekopa do Prulskega mostu: »Ljubljanica je na tem odseku zajezena v dolžini 300 metrov. Globoka je približno en meter. Novo kopališče bo lahko sprejelo več kot 2000 kopalcev. Ljubljanski prostovoljci so ponovno dokazali, kaj lahko dosežejo v prostovoljnim delom v razmeroma kratkem času. Ni še dolgo tega, ko so bili bregovi Ljubljanice, kjer je sedaj kopališče, zanemarjeni in zaraščeni, sedaj pa stoje tam kabine, bregovi so urejeni in obloženi z rušami, pota so posuta z drobnim peskom, pripravljeno je igrišče za odbojko in prostor za balinanje.«
Časnik podrobneje piše o ureditvi kopališča: »Za vsa ta dela je bilo potrebnih ogromno prostovoljnih delovnih ur. Za ureditev bregov je bilo treba dvigniti 860 kvadratnih metrov ruše in jo zopet na novo položiti. Novih potov je bilo napravljenih 1950 kvadratnih metrov, gredic pa 300 kvadratnih metrov. Nanje so posadili 3084 raznih cvetlic. Prav tako so izdelali tudi 94 okrasnih zabojčkov, v katerih so zasadili 350 cvetlic. Pripeljali so 1000–2000 kubikov raznega materiala, peska, zemlje, komposta itd. Pri tem materialu je bilo prihranjenih več kot 100.000 din, ker so ga vozili naravnost iz gradišča.«
Pri tem delu so se posebno izkazali delavci mestne vrtnarije, ki so se redno udeleževali prostovoljnega dela in pri tem opravili 466 prostovoljnih ur. »S skupnimi močmi, z neumornim in zavednim delom so si delovni ljudje zgradili lepo in prostorno kopališče, kjer bodo lahko iskali razvedrila v zavesti, da je to njihovo kopališče, saj so ga sami zgradili in uredili,« je sklenil Slovenski poročevalec.
Sicer pa naj bi mestno kopališče na Ljubljanici, na Špici, ob dogajanju na Livadi zgradili leta 1906. Tamkajšnje kopališče je namreč zasedal elitni klub s kopališkim delom in čolnarno, namenjeno predvsem mestni smetani, naklonjeni Avstrijcem.
Na Špici so leta 1927 prvič pripravili plavalno tekmovanje za naslov slovenskega prvaka, dve leti pozneje so tekmovanje preselili na novi bazen Ilirija. Na mestnem kopališču so potekala tudi tekmovanja v vaterpolu in tekme v veslanju. Nekoliko manj vešči plavalci so se v tistem obdobju namakali v Gradaščici.
Kopališče na Ljubljanici je bilo živahno v najbolj vročih poletnih dneh. Mnogi Ljubljančani so iskali osvežitve in razvedrila od bližnjih rekah, na Ljubljanici, Savi in Sori. Najbolj priročna je bila Ljubljanica, ki v velikem loku objema Ljubljano. Sicer je bila hladna, a je vsakomur omogočala izživljanje v plavanju pa tudi veslanju. Na Špici je bila postavljena skakalnica za najbolj pogumne. Družine in majhni otroci so lahko za kratkočasenje izkoristili tudi bližnje vrtiljake.
Čeprav si na Mestni občini Ljubljana prizadevajo za vzpostavitev kopališča na Špici, pa rezultati mikrobioloških analiz kažejo, da kakovost vode v Ljubljanici še vedno ne izpolnjuje kriterijev za pridobitev statusa kopalne vode. Čeprav je kemijsko stanje reke po ocenah agencije za okolje dobro, so mikrobiološki parametri pokazali preseganja, ki onemogočajo varno kopanje.
