Na Suhokranjskih dnevih: podložniki se niso priklonili grofici (FOTO)
S prižigom kope v vasi Srednji Lipovec so se v čast praznika Občine Žužemberk začeli letošnji Suhokranjski dnevi, ki tako prevzemajo poslanstvo nekdanjih Trških dni. Po besedah župana Jožeta Papeža, ki je dneve tudi odprl, bodo z novim imenom širše promovirali Suho krajino kot turistično zanimivo destinacijo.
V 10 dneh so se zvrstili številni dogodki, srečanja in prireditve po občini, med drugim odprtje razstave Damijane Bijek, diplomirane slikarke ter vzgojiteljice iz Suhe krajine, v Železo-livarskem muzeju in galeriji na Dvoru. Na pot jo je z izbranimi besedami pospremila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Temeljni segment je cvetje, prevladujejo sončnice, toliko različnih rož in oblik, v toplih barvah v krajini, ki je njeno prepoznavno zatočišče,« je razstavo predstavila Stibilj Šajnova.
Na stičišču cest in z gradom
Žužemberk je dobil trške pravice najverjetneje v 14. stoletju, saj je bil leta 1399 v menjalni pogodbi župnije Dobrnič in Tržiča že omenjen kot trg. Za pridobitev pravic je bilo pomembno, da je stal na stičišču cest, trden grad pa je prebivalcem, po večini kmetom in obrtnikom, zagotavljal potrebno varstvo in zaščito. Trg je imel pravico do prirejanja sejmov, svojo voljeno samoupravo in sodstvo.
Ob prazničnem utripu so poskrbeli tudi za najmlajše. Kulturno društvo Dvor je na gasilskem prostoru, v zavetju hladne sence, pripravilo niz ustvarjalnih delavnic, obiskal pa jih je tudi akademski glasbenik in vodja tolkalnih srečanj Franc Krevh, s katerim so bobnali v tolkalnem krogu. Starejši in malo mlajši obiskovalci pa so v nočnih urah uživali ob poslušanju priljubljene pevke gorenjskih korenin Mance Špik.
Na slovesnosti ob žužemberškem občinskem prazniku so na slavnostni seji, na kateri so sodelovale tudi prijateljske občine Golubac, Brezasca, Pregrada in Duga Resa, podelili več priznanj in zahval posameznikom, vaščanom ter društvom, ki so v preteklem letu z različnimi dejanji pomembno prispevali k obogatitvi in razvoju občine na različnih področjih. Letos so prevladovali kulturniki, med nagrajenci pa ni bilo imen iz gospodarstva. Župan je v nagovoru poudaril dosežke in tudi razvojne cilje same občine. »Ponosen sem na uresničevanje Obrtne cone Jama, ki je stala petnajst let,« je dejal župan in dodal, da bo v coni našlo domače podjetje Keko-oprema nove razvojne priložnosti in širitev obstoječe, izvozno usmerjene proizvodnje.
Priznanja so prejeli Silva Mohorčič, PGD Ajdovec, skupina za oratorij Šmihel, Brigita Lavrič in Urška Skube, pisno zahvalo občine so prejeli vaščani Dolnjega Križa, Vrha pri Križu in Ratja, županovo priznanje pa Tjaša Primc. Zlati grb Občine Žužemberk je prejel Matej Kocjančič, znan kot avtor številnih besedil pesmi narodno-zabavnih ansamblov, nekdanji predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe, dejaven na kulturnem, humanitarnem in zdravstvenem področju. Zapisal se je kot avtor zgoščenke Suhe zgodbe, izdal je tudi roman Poslednji valček. Predlagatelji so prepoznali tudi aktivno delo Kulturnega društva Dvor, v katerem delujeta Mešani pevski zbor Dvor ob Krki in otroški pevski zbor. V preteklem letu so izvedli vrsto dogodkov za vse generacije in zato prejeli srebrni grb. Bronasti grb je za velike zasluge pri razvoju gasilstva prejel Tomaž Obštetar; dva mandata je bil predsednik in od leta 2018 poveljnik PGD Dvor. Od letos vodi občinsko gasilsko poveljstvo in je dejaven pri civilni zaščiti.
10 dni je trajalo slavje v Žužemberku.
Vitezi in grajske gospodične
Naziv častne občanke je ob prisotnosti slavnostnega gosta, ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, in župana Papeža prejela predana kulturna delavka, učiteljica, urednica glasila Trepetlika, ilustratorka in mojstrica pisane besede Magda Kastelic Hočevar. Predlagatelji so o njej napisali, da v njej prepoznamo izjemno srčno žensko z neustavljivo energijo, ki je vedno pripravljena pomagati in sodelovati. Izdala je pet pesniških zbirk in zbirko 200 avtorskih voščil, z učenci pa je izdelala več kot 20 raziskovalnih nalog, med katerimi je najodmevnejša o igralki Zalli Zarana. Da je bilo slavje prijetno, so za glasbeni predah poskrbele pevki Ana Skumvač in Klara Klemenčič, flavtistka Pia Pintar ter z akrobacijami na trapezu Petra Tomažin. Prijetna novost festivala, imenovanega Na plac – od vinarja do pivovarja, čez pa destilarja, zaradi vročine ni pritegnila pretiranega števila obiskovalcev, so pa bili z udeležbo na veselici, Suhokranjski noči, zadovoljni žužemberški gasilci.
Za ljubitelje starih časov je bila prava izbira srednjeveška nedelja. Letos je bilo po besedah Jureta Legana, vodje Srednjeveških najemnikov, okoli 80 vitezov in grajskih gospodičen. Srednjeveški najemniki so letos prvič pripravili program, ki so ga oblikovale različne skupine. Med dogodki iz bogate zgodovine lastnikov žužemberškega gradu, predvsem rodbine Turjaških, so izvedli tekmovanje v lokostrelstvu. Letos je imel najostrejše oko Franc Lubanski, pred Sonjo Liher in Darkom Pavlinom, ki je zmagal v kategoriji občinstva. Grajska gospoda z viteškim redom Seisenbergensis Tumultus je prvič po 23 letih prišla v goste v svoj nekdanji grad in nastopila ob plesalcih Kud Galiarda iz Celja s plesno točko. Plemstvo z drugih prijateljskih dvorov Vitezi najemniki Celjski in slovaška skupina Exheredis so predstavili mečevanje, glumača Teatra Cizamo pa sta uprizorila šaljivo predstavo za najmlajše. Grad je s spremstvom prvič obiskala tudi grofica Barbara Celjska. V špalirju so jo kar nekaj časa z globokim poklonom čakali vitezi in grajske gospodične, medtem ko ji suhokrajinski podložniki poklona niso namenili.
Suhokranjski dnevi so se sklenili z ugasnjeno kopo in s spominsko uro, posvečeno igralki nemega filma Zalli Zarana, ki si je kariero ustvarila v Hollywoodu. Pogovor z gostjo mezzosopranistko, igralko in glasbeno pedagoginjo Ireno Yebuah Tiran je vodila Magda Kastelic Hočevar, v programu pa sta sodelovali tudi pesnica Silva Mohorčič in mlada pevka Larisa Simonovič.
Grad je s spremstvom prvič obiskala tudi Barbara Celjska.
