BLEJSKO JEZERO
Na tanki ploskvi se zlahka nadrsa
Nekoč so na zaledenelem Blejskem jezeru konji vlekli sani. Svatje so šli po ženina in nevesto peš po ledeni Kolpi.
Odpri galerijo
Pozimi 2005 je bilo Blejsko jezero prekrito z 18 centimetri ledu. FOTO: Mirko Kunšič
Minule dni smo doživeli nekaj resnično mrzlih dni letošnje zime, ko se živo srebro tudi podnevi ni dvignilo nad ničlo, ponoči pa je zdrsnilo na –10 °C. Ponekod v hribih, na Babnem polju – slovenski Sibiriji, Cerkniškem jezeru so termometri v jasnih nočeh kazali še precej nižje.
Ko smo poklicali Romano Purkart na Turizem Bled, nam je povedala, da se je pred dnevi na gladini jezera začela delati ledena mrena, to je tista prozorna risba ponavljajočih se vzorcev in črt, ki se večajo in večajo, dokler ne prekrijejo celotne površine, nato pa začne običajno siveti v ledeno ploskev. Ne vemo čisto natančno, od česa vse je odvisna barva ledu, saj smo videli že čisto prozornega, skozi katerega vidiš v globino, do skoraj popolnoma belega.
»Včasih je Blejsko jezero zamrznilo vsako leto. Na ledeni ploskvi so prirejali raznolika tekmovanja in revije. Predvojne fotografije iz tridesetih let prejšnjega stoletja prikazujejo drsalce pred Grand hotelom Toplice, ko je bilo zaledenelo jezero del turistične, rekreativne ponudbe,« Purkartova opisuje dogajanje v preteklosti.
Blejsko jezero je vse do začetka osemdesetih vsako leto vsaj za nekaj dni zamrznilo.
Prebivalci se spominjajo zadnjega trdnega ledu leta 1984. Nato pa se polno desetletje gladina ni spremenila v dovolj trden led za aktivnosti. Nekaj veselja je nekajdnevna zmrzal prinesla leta 2004, nato je jezero spet zamrznilo 2005. in 2006. in nato 2012. ter spet 2017., ko je bila ploskev ponekod debela do 10 centimetrov. Ljudje so se sprehajali in drsali, a ni bilo varno.
Jezero je sicer zamrznilo tudi leta 2003 in privabilo najbolj zagrete, a je domačin Rajko Cmrekar, ki se je po naključju znašel na bregu, iz vode potegnil drsalca, ki se mu je udrlo pod nogami.
Privlačno za drsanje, a vselej precej bolj nevarno je tudi Cerkniško jezero, ki pa po besedah Eve Kobe z Notranjskega parka zamrzne vsako leto. »Vsaj za nekaj dni. In tako privabi drsalce in sprehajalce. Vendar pa drsanje na Cerkniškem jezeru ni varno niti v primeru debele ledene ploskve, saj gre za presihajoče jezero, kar pomeni, da se gladina vode lahko čez noč zniža in led lahko obvisi v zraku. Če se nam pod nogami udre, lahko pademo globoko.«
Tudi s Cerkniškega smo dobili fotografije pustnega rajanja čarovnic na ledu, nasmejanih otrok, ki igrajo hokej. Znani so tudi prizori iz preteklosti, kako so kmetje čez led vozili s sanmi. Purkartova nam je z Bleda poslala fotografijo, na kateri kmet na saneh s konji tovori les.
Eno bolj znanih naravnih drsališč je bilo dober hektar veliko jezerce na Rakitni, ki ni daljše kot 70 metrov in je globoko tri metre. Pred leti, ko je pozimi še malo bolj zmrzovalo, je bila Rakitna priljubljeno drsališče Ljubljančanov, in smo opazili tudi kakšno mladenko, ki se je znala zavrteti v pirueto. Nazadnje smo bili pozimi na Rakitni pred tremi leti. Jezero je bilo zamrznjeno, na ledu kakih 20 centimetrov snega, a nikjer nikogar, da bi jezerce očistil in uredil drsališče, obiskovalce pogostil s čajem, šnopcem, krofi, potico. Še najbolj sta nas razveselila mlada deskarja, ki sta na robu jezera v kotanji zakurila ogenj in pekla klobase. Prišla sta bordat po gozdovih Rakitne.
Babica mi je pripovedovala, kako je pozimi vselej v Posavju Sava zamrznila, da so kmetje vozili z vozovi čez. V Kostanjevici na Krki smo izvedeli, da so pozimi prirejali tekmovanja po ledeni ploskvi po 1500 metrov dolgi poti okoli otoka.
Seveda, da ne bomo pozabili na Belokranjce in Kolpo, ki je bila pred desetletji dolge kilometre okovana v led. Leta 1952 naj bi se svatje sprehodili po ledeni Kolpi iz Kuničev na Hrvaškem v štiri kilometre oddaljene Fučkovce v Sloveniji. Znana so bila zamrznjena jezera v Prekmurju, kjer so igrali hokej.
A časi so se spremenili. Iz Nizozemske poročajo, da so ljudje ponoreli, saj so vodni kanali po desetih letih spet zamrznili. Drsalk je v trenutku zmanjkalo v vseh trgovinah. Včasih so Nizozemci prirejali drsalna tekmovanja, najbolj znano je tisto skozi 11 mest v Friziji, dolgo kar 125 kilometrov. Ker Nizozemci nimajo več kje drsati, so svoja tekmovanja preselili na ledeniško jezero Weissensee, po naše Belo jezero v sosednji Avstriji, dve uri vožnje iz Ljubljane, ki pa še vedno vsako leto zamrzne. Lokalni kmetje, ki jezero upravljajo, vsako leto uredijo 25 kilometrov dolgo drsališče, kjer se nočne temperature v teh dneh vrtijo okoli –10 °C. Led je debel in varen, pravijo. Ko le korone ne bi bilo.
Ni varno
Ko smo poklicali Romano Purkart na Turizem Bled, nam je povedala, da se je pred dnevi na gladini jezera začela delati ledena mrena, to je tista prozorna risba ponavljajočih se vzorcev in črt, ki se večajo in večajo, dokler ne prekrijejo celotne površine, nato pa začne običajno siveti v ledeno ploskev. Ne vemo čisto natančno, od česa vse je odvisna barva ledu, saj smo videli že čisto prozornega, skozi katerega vidiš v globino, do skoraj popolnoma belega.
Pust na Cerkniškem jezeru, leta 1997 FOTO: Aleš Černivec
»Včasih je Blejsko jezero zamrznilo vsako leto. Na ledeni ploskvi so prirejali raznolika tekmovanja in revije. Predvojne fotografije iz tridesetih let prejšnjega stoletja prikazujejo drsalce pred Grand hotelom Toplice, ko je bilo zaledenelo jezero del turistične, rekreativne ponudbe,« Purkartova opisuje dogajanje v preteklosti.
Blejsko jezero je vse do začetka osemdesetih vsako leto vsaj za nekaj dni zamrznilo.
V tridesetih letih je bilo prava zimska drsalna atrakcija, zadaj je Grand hotel Toplice. FOTO: Arhiv Delo
Prebivalci se spominjajo zadnjega trdnega ledu leta 1984. Nato pa se polno desetletje gladina ni spremenila v dovolj trden led za aktivnosti. Nekaj veselja je nekajdnevna zmrzal prinesla leta 2004, nato je jezero spet zamrznilo 2005. in 2006. in nato 2012. ter spet 2017., ko je bila ploskev ponekod debela do 10 centimetrov. Ljudje so se sprehajali in drsali, a ni bilo varno.
Jezero je sicer zamrznilo tudi leta 2003 in privabilo najbolj zagrete, a je domačin Rajko Cmrekar, ki se je po naključju znašel na bregu, iz vode potegnil drsalca, ki se mu je udrlo pod nogami.
Privlačno za drsanje, a vselej precej bolj nevarno je tudi Cerkniško jezero, ki pa po besedah Eve Kobe z Notranjskega parka zamrzne vsako leto. »Vsaj za nekaj dni. In tako privabi drsalce in sprehajalce. Vendar pa drsanje na Cerkniškem jezeru ni varno niti v primeru debele ledene ploskve, saj gre za presihajoče jezero, kar pomeni, da se gladina vode lahko čez noč zniža in led lahko obvisi v zraku. Če se nam pod nogami udre, lahko pademo globoko.«
Presihajoče Cerkniško jezero vsako leto zamrzne vsaj za pet dni, običajno v januarju. FOTO: Igor Modic
Tudi s Cerkniškega smo dobili fotografije pustnega rajanja čarovnic na ledu, nasmejanih otrok, ki igrajo hokej. Znani so tudi prizori iz preteklosti, kako so kmetje čez led vozili s sanmi. Purkartova nam je z Bleda poslala fotografijo, na kateri kmet na saneh s konji tovori les.
Kilometrsko drsališče pri sosedih
Eno bolj znanih naravnih drsališč je bilo dober hektar veliko jezerce na Rakitni, ki ni daljše kot 70 metrov in je globoko tri metre. Pred leti, ko je pozimi še malo bolj zmrzovalo, je bila Rakitna priljubljeno drsališče Ljubljančanov, in smo opazili tudi kakšno mladenko, ki se je znala zavrteti v pirueto. Nazadnje smo bili pozimi na Rakitni pred tremi leti. Jezero je bilo zamrznjeno, na ledu kakih 20 centimetrov snega, a nikjer nikogar, da bi jezerce očistil in uredil drsališče, obiskovalce pogostil s čajem, šnopcem, krofi, potico. Še najbolj sta nas razveselila mlada deskarja, ki sta na robu jezera v kotanji zakurila ogenj in pekla klobase. Prišla sta bordat po gozdovih Rakitne.
10
centimetrov je leta 2017 merila ledena ploskev na Blejskem jezeru.
centimetrov je leta 2017 merila ledena ploskev na Blejskem jezeru.
Babica mi je pripovedovala, kako je pozimi vselej v Posavju Sava zamrznila, da so kmetje vozili z vozovi čez. V Kostanjevici na Krki smo izvedeli, da so pozimi prirejali tekmovanja po ledeni ploskvi po 1500 metrov dolgi poti okoli otoka.
Seveda, da ne bomo pozabili na Belokranjce in Kolpo, ki je bila pred desetletji dolge kilometre okovana v led. Leta 1952 naj bi se svatje sprehodili po ledeni Kolpi iz Kuničev na Hrvaškem v štiri kilometre oddaljene Fučkovce v Sloveniji. Znana so bila zamrznjena jezera v Prekmurju, kjer so igrali hokej.
Ne vemo čisto natančno, od česa vse je odvisna barva ledu.
A časi so se spremenili. Iz Nizozemske poročajo, da so ljudje ponoreli, saj so vodni kanali po desetih letih spet zamrznili. Drsalk je v trenutku zmanjkalo v vseh trgovinah. Včasih so Nizozemci prirejali drsalna tekmovanja, najbolj znano je tisto skozi 11 mest v Friziji, dolgo kar 125 kilometrov. Ker Nizozemci nimajo več kje drsati, so svoja tekmovanja preselili na ledeniško jezero Weissensee, po naše Belo jezero v sosednji Avstriji, dve uri vožnje iz Ljubljane, ki pa še vedno vsako leto zamrzne. Lokalni kmetje, ki jezero upravljajo, vsako leto uredijo 25 kilometrov dolgo drsališče, kjer se nočne temperature v teh dneh vrtijo okoli –10 °C. Led je debel in varen, pravijo. Ko le korone ne bi bilo.
