»Na travniku pred blokom se nam množijo podgane! Iz lukenj kar mrgoli«

»Pod blokom za Bežigradom se množijo podgane. Travnik je poln lukenj, iz katerih pa kar mrgoli podgan. Upravnik nam ne odgovori, hišnik pa ne more nič storiti. Kako ukrepati?,« se je na omrežju Reddit pritožil Ljubljančan, ki slabih 30 let živi v prestolnici, a takih razsežnosti glodavcev, ki so nevarni zdravju ljudi, ne pomni.

Zdi se, da se je Ljubljana uspešno spopadla z vranami, nutrijami, golobi, medtem ko število podgan ne pojenja. Te se brezskrbno sprehajajo in množijo običajno v strogem centru Ljubljane, pa tudi v nekaterih naseljih. 

»Problematika s podganami za Bežigradom na Glavarjevi ulici nam je znana in z njo se SPL in upravnik ukvarjata že vrsto let. Pri tem pa ne opažamo, da bi bilo letos bistveno več podgan kot pretekla leta, ne moremo pa niti trditi, da jih je manj,« so nam v dejali v podjetju SPL, ki skrbi za upravljanje stavbe na Glavarjevi.

Po nekaterih ocenah je v Ljubljani okoli pol milijona podgan. Največ jih je v okolici restavracij, strnjenih naselij, okolici šol, torej tam, kjer je na tleh tudi največ hrane. Da je povezava med hrano in številom podgan zelo velika, se zavedajo tudi v SPL, kjer poudarjajo, da bi za zmanjšanje števila podgan lahko veliko, če ne celo največ, lahko naredili ljudje.

Podgane v kanalizacijskem omrežju sicer ne živijo, se pa hodijo vanj prehranjevat, saj vedo, da bodo tam vedno našli kaj za pod zob, pri tem pa jih ne ustavijo niti betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja.

Stanovalci skozi okno mečejo hrano

Ni nenavadno, da je Ljubljančan ravno v  toplejših pomladnih dneh opazil, da iz lukenj lezejo podgane. Zagotovo ni nikomur v interesu, da se živali namnožijo, saj lahko naredijo ogromno škode, a kaže, da so le redki pripravljeni golazni stopiti na prste.

V SPL, ki upravlja in vzdržuje mnogo stanovanjskih blokov, opažajo, da so stanovalci milo rečeno »packi«.

»V preteklih letih smo zapirali vse potencialne odprtine, kjer bi podgane lahko prihajale na plano in izvajali zelo pogoste deratizacije z NLZOH. Stanovalce smo pogosto in periodično obveščali, naj opustijo hranjenje glodavcev oziroma naj opustijo puščanje hrane v okolici stavbe, saj se tako razmnožujejo podgane. Opazili smo tudi, da na Glavarjevi stanovalci nenadzorovano mečejo hrano skozi okno, na kar pa kot upravnik, nad katerim se pritožujejo lastniki, res nimamo vpliva,« povedo na SPL v svoj zagovor.

Porezali bodo grmičevje v neposredni okolici stavbe

Letos so se z lastniki bloka že srečali in se dogovorili, da bodo poskrbeli za preventivo. Znano je, da so okrog dreves in grmičevja razmere za razpol podgan tako ugodne, da so že v preteklosti zaznali prisotnost celih legel, zato se bodo čiščenja člotili tudi tam.

»Z lastniki smo se dogovorili, da se bo v teh dneh porezalo vse grmičevje v neposredni okolici stavbe, kjer bi se podgane lahko zadrževale. Dodatno se bo prečistilo vse kanalizacijske cevi, preverilo morebitne odprtine in se jih zakrpalo. Vzporedno bomo ponovno naročili deratizacijo,« so nam razgrnili svoj smeli načrt.

Na SPL poudarjajo, da je edina rešitev za morda nekoliko manjšo populacijo podgan ta, da bi se borili vsi usklajeno. Torej ljudje s tem, da ne bi puščali hrane na tleh, da bi zapirali kontejnerje, nehali metati hrano v odtoke, z rednim odvažanjem hrane, redno čiščenjem kanalizacije in seveda tudi deratizacijo. 

Kaj odgovarja občina?

Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, kjer tudi izvajajo deratizacijo, menijo, da ni razloga za preplah, da bi podgane preplavile mesto, saj da je trenutno število glodavcev v Ljubljani »v običajnih mejah, brez kakršnihkoli posebnosti«, prav tako pa letos kljub mili zimi ne opažajo povečanja povpraševanja po deratizaciji. 

Mestna občina Ljubljana (MOL) lastnikom stanovanj, ki so zaskrbljeni zaradi števila podgan v njihovi okolici, odgovarja, da deratizacijo izvajajo redno, dvakrat letno v kanalizacijskem sistemu MOL in redni v osnovnih šolah in vrtcih, v skladu z zdravstveno-higienskimi predpisi. 

»V primeru, da smo na MOL obveščeni o večjem številu glodavcev na posamezni javni površini, se za to območje dodatno naroči izvedba deratizacije. Če JP Voka Snaga dobi naročilo zasebnih lastnikov, izvede tudi deratizacijo na želenem območju,« odgovarjajo.

Poleg redne deratizacije pa bi bilo smiselno, kot kaže, izvesti izobraževanje za stanovalce. Ti kljub prošnjam in zahtevam menda ne slišijo besed, da lahko samo sami naredimo največ proti kolonijam, s tem, ko ne bomo metali hrane v odtoke, smetnjake, v okolico stavb in ne nazadnje tudi hranili denimo golobov. V prestolnici se na divje mačke, pitone in dinamit pač ne moremo zanesti. 

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.