Na vaji so tudi v resnici reševali

SARJEVO, LJUBLJANA – Predstavnik postaje gorske reševalne službe GSS Novi grad − Sarajevo Fahrudin Dobraća je župana prosil za podporo pri eni največjih reševalnih vaj na tem območju: »Pojasnil sem mu prihod inštruktorjev Gorske reševalne zveze Slovenije na našo vajo. Rekel sem, da je to tako, kot če bi prišel Messi z Barcelono na trening našega nogometnega kluba. Hitro je bilo vse urejeno.«

Vadili na podrtem olimpijskem objektu

Na povabilo Boštjana Fona, enega od dveh slovenskih članov postaje GSS Novi Grad – Sarajevo, so se v glavno mesto Bosne in Hercegovine odpravili načelnik postaje GRS Ljubljana Branko Žorž, nekdanji predsednik GRZS Igor Potočnik iz postaje GRS Jesenice, bivši podpredsednik GRZS Slavko Rožič iz postaje GRS Tržič ter gorski vodnik Damjan Kočar in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi, slednja sta oba člana postaje GRS Kamnik, vsi omenjeni pa so tudi inštruktorji gorskega reševanja.

Že lani je podobna sestava sodelovala pri usposabljanju bosanskih gorskih reševalcev in članov Civilne zaščite v trenažnem centru Safet Zajko sredi bosanske prestolnice, tokrat pa je šlo za veliko večji projekt. »Lani smo jim podarili posebna nosila tipa mariner, naučili smo jih tudi ravnanja z njimi in veselje jih je bilo videti, ko so jih uporabili na tej vaji, ob tem pa vse znanje, ki smo jim ga posredovali,« je dejal Žorž. »Poleg tega, da so nas nekaj dni slovenski inštruktorji znova učili uporabe opreme in tehnik reševanja v trenažnem centru, so bili v vlogi nadzornikov priključeni največji reševalni vaji na našem območju, ki smo ji nadeli ime Prvi odgovor,« je povedal načelnik ene od dveh sarajevskih postaj gorskih reševalcev Mahir Suljić. »Vaja je bila mednarodna in širokopotezna, poleg slovenskih gorskih reševalcev so sodelovali pripadniki avstrijske helikopterske enote v sestavu mednarodnih mirovnih sil Eufor, domači Paramedic, Rdeči križ, gasilski enoti Bosanske Krupe in Sarajeva, policija iz Sarajeva ter specialna enota vojske.«


Vaja je potekala v opustošenem kompleksu hotela Igman, ob tem pa je bilo treba veliko pazljivosti nameniti gibanju po razrušenem objektu. »Zgodilo pa se je, da so se gostitelji odločili še za dimno zaveso ob začetku vaje, veter je spremenil smer in smo morali mojstra za dimni efekt res reševati v stavbi in ga oskrbeti z dodatnim kisikom,« se spominja Potočnik. Nekaj dni pred veliko vajo so aktivnosti potekale v centru Safet Zajko, kjer so naši inštruktorji domače gorske reševalce poskušali seznaniti s finesami tehnik reševanja, ob tem pa jih pripraviti na delovanje na vaji, kjer so sami le nadzirali njihovo delo. Opaziti je bilo veliko volje in zagnanosti pri bosanskih gorskih reševalcih, kar pa včasih v specifičnih reševalnih prilikah ni dobrodošlo. Potrebni sta hladna glava in popolnost ob uporabi opreme, kar je bil eden ciljev naših inštruktorjev ob delu z bosanskimi gorskimi reševalci.

»Priprave in usklajevanje na mednarodno vajo na Igmanu skupaj z bosanskimi gorskimi reševalci, helikoptersko enoto in specialnimi enotami policije so bili tudi zame nova izkušnja, saj je bilo treba uskladiti različne službe, z različnimi izkušnjami in predvsem miselnostjo. V samo dveh dneh smo pripravil celoten koncept evakuacije in reševanja ob masovni nesreči na podrtem olimpijskem objektu,« je po vrnitvi iz Bosne dejal Matjaž Šerkezi.