PREKMURJE
Na združitev z domovino čakali 900 let
V Prekmurju slovesno proslavili 100. obletnico priključitve k Sloveniji. Ključno vlogo je na Pariški konferenci leta 1919 odigral Matija Slavič.
Odpri galerijo
Premier Marjan Šarec je poudaril, Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. FOTO: Aleš Cipot
BELTINCI – Sedemnajstega avgusta je minilo točno 100 let, odkar je Prekmurje tudi uradno priključeno matični Sloveniji. Gre za enega najpomembnejših dogodkov v njegovi zgodovini.
»Leto 1919 je iz nacionalističnega zornega kota zelo pomembno. Če pa gledam kot nekdo, ki so mu blizu kulture, jeziki in dediščina, potem je to omogočilo, da se Prekmurje ni dokončno pomadžarilo. Če bi to območje pripadlo Madžarski, bi najbrž leta 1991 tam ostalo le za vzorec ljudi, ki bi še govorili slovensko,« pravi zgodovinar in direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Združitev Prekmurja s takratno Kraljevino SHS je del dogajanja po prvi svetovni vojni, ko se je skorajda celotna celina razdelila po nacionalnem načelu. V vsakem učbeniku piše, da je k temu veliko prispeval Matija Slavič, ta je bil v zadnjem hipu priključen delegaciji, ki je odšla v Pariz.
O vsem tem so spregovorili na slovesni proslavi v Beltincih. V uradnem delu je imel že v petek govor predsednik Borut Pahor, preden je skupaj z beltinškim županom Markom Viragom in kardinalom Francem Rodetom odkril bronasto skulpturo akademskega kiparja Mirka Bratuše, sestavljeno iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, povezanih v enotno sporočilo, hkrati pa simbolno poustvarja množico, ki se je zbrala pred beltinsko cerkvijo. Znamenje je postavljeno na prostoru pred župnijsko cerkvijo sv. Ladislava, kjer se je leta 1919 zbralo več kot 20.000 narodno zavednih Prekmurcev.
Slavnostno mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, poleg katoliških pa so bili na njej tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva in države. Po himni v izvedbi policijskega orkestra je beseda pripadla premierju Marjanu Šarcu, ki se je sprehodil skozi preteklost in se dotaknil prihodnosti: »Nocoj je lep večer, ko se spominjamo pariške konference leta 1919, ki je omogočila, da je Prekmurje postalo del tedanje Kraljevine SHS in s tem tudi Slovenije. V sto letih se je veliko dogajalo v tem našem Prekmurju, ni mu bilo prizaneseno s preizkušnjami. Življenje ljudi lepo opisuje Miško Kranjec v svojih delih, ki so ne samo izjemna po svoji leposlovni in umetniški vrednosti, temveč nam dajejo celovit vpogled v življenje in usode navadnih ljudi.«
Tudi zaradi multikulturnosti je sledil recital v madžarskem in romskem jeziku. Za prvega je poskrbela dramska igralka Irena Varga, ki je rojena v Lendavi, za drugega pa Nataša Horvat, romska svetnica v Dolgi vasi. Gostje proslave so tako med drugim prisluhnili različni izvedbi pesmi Vsi so venci vejli in Ne ouri ne sejaj, zbranim pa je s pomočjo Malih bogov in mladinskega pevskega zbora OŠ Beltinci in OŠ III Murska Sobota zapel tudi Vlado Kreslin, brez katerega bi si težko zamislili takšno proslavo v njegovih Beltincih. Režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar sta se odločila predstaviti zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in hkrati zgodbo o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in večkulturna pokrajina.
»Čudovito je, da je suverena Slovenija del EU, naš iskreni interes pa je, da uspeva in se krepi, saj omogoča sožitje narodov, kar daje novo perspektivo krepitvi narodne identitete, recimo madžarske pri nas ali slovenske v Porabju,« je med drugim dejal Pahor in dodal, da se je za sožitje zavzemal tudi prekmurski narodni buditelj Jožef Klekl.
Kardinal Rode je poudaril, da je priključitev Prekmurja uspela po zaslugi slovenskih duhovnikov, dejstvo, da več kot četrt stoletja živimo v samostojni državi, pa nam po njegovih besedah narekuje dolžnost, da vzpostavimo pravi odnos do te države, odnos odgovornosti in spoštovanja do najvišjih državnih institucij, premagovanje sebičnih interesov skupine ali stranke, zrel državniški čut.
O pomenu jezika in kulture ter bogastvu sožitja v Prekmurju, ki je lahko vzor za Slovenijo in sosednje države, je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo, uvod v molitev očenaš je imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pozdrav miru pa nadškof Alojzij Cvikl. Soboški škof Peter Štumpf je v pridigi praznični dan označil kot enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda, »ko se njegov del v Prekmurju skupaj z vsemi Slovenci doma, v zamejstvu, v tujini ter z vsemi, ki so prijatelji prekmurskih Slovencev, Bogu zahvaljuje za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, verovanja in ustvarjanja v domovini Sloveniji«.
»Ob zlati obletnici je najmanj sto razlogov, da jasno in odločno sporočimo, da smo tukaj doma pošteni, delavni, prijazni, gostoljubni in ambiciozni ljudje. Tudi mi si prav tako kot vsi preostali Slovenci zaslužimo podpore in priložnosti, da s svojim delom in znanjem zagotovimo večjo blaginjo Prekmurju in celotni Sloveniji,« je sporočil beltinski župan Marko Virag.
»Pokrajina ob Muri je dala številne znanstvenike, pesnike, kulturnike, zdravnike, športnike in podjetnike, na katere smo lahko ponosni, in čeprav so v preteklosti propadli nekateri gospodarski paradni konji, danes dokazuje, da je to regija priložnosti z visoko gospodarsko rastjo, ki s strateškim trajnostnim pristopom, inovativnostjo ljudi, domačim znanjem in tujimi naložbami prebivalcem ponuja možnosti za dostojno in zdravo življenje,« pa je povedal predsednik DZ Dejan Židan.
Na tem mestu se je pred 100 leti zbralo več kot 20.000 zavednih Prekmurcev, ki so pozdravili odločitev v Parizu. FOTO: Aleš Cipot
Združitev Prekmurja s takratno Kraljevino SHS je del dogajanja po prvi svetovni vojni, ko se je skorajda celotna celina razdelila po nacionalnem načelu. V vsakem učbeniku piše, da je k temu veliko prispeval Matija Slavič, ta je bil v zadnjem hipu priključen delegaciji, ki je odšla v Pariz.
27 stebrov za 27 občin
O vsem tem so spregovorili na slovesni proslavi v Beltincih. V uradnem delu je imel že v petek govor predsednik Borut Pahor, preden je skupaj z beltinškim županom Markom Viragom in kardinalom Francem Rodetom odkril bronasto skulpturo akademskega kiparja Mirka Bratuše, sestavljeno iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, povezanih v enotno sporočilo, hkrati pa simbolno poustvarja množico, ki se je zbrala pred beltinsko cerkvijo. Znamenje je postavljeno na prostoru pred župnijsko cerkvijo sv. Ladislava, kjer se je leta 1919 zbralo več kot 20.000 narodno zavednih Prekmurcev.
Med gosti je bil tudi prvi in dolgoletni predsednik države Milan Kučan. FOTO: Aleš Cipot
Stičišče različnosti
Tudi zaradi multikulturnosti je sledil recital v madžarskem in romskem jeziku. Za prvega je poskrbela dramska igralka Irena Varga, ki je rojena v Lendavi, za drugega pa Nataša Horvat, romska svetnica v Dolgi vasi. Gostje proslave so tako med drugim prisluhnili različni izvedbi pesmi Vsi so venci vejli in Ne ouri ne sejaj, zbranim pa je s pomočjo Malih bogov in mladinskega pevskega zbora OŠ Beltinci in OŠ III Murska Sobota zapel tudi Vlado Kreslin, brez katerega bi si težko zamislili takšno proslavo v njegovih Beltincih. Režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar sta se odločila predstaviti zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in hkrati zgodbo o povezanosti, ker je bilo Prekmurje od nekdaj izrazito večetnična, večverska, večjezična in večkulturna pokrajina.
»Čudovito je, da je suverena Slovenija del EU, naš iskreni interes pa je, da uspeva in se krepi, saj omogoča sožitje narodov, kar daje novo perspektivo krepitvi narodne identitete, recimo madžarske pri nas ali slovenske v Porabju,« je med drugim dejal Pahor in dodal, da se je za sožitje zavzemal tudi prekmurski narodni buditelj Jožef Klekl.
Franc Rode je blagoslovil spomenik. FOTO: Aleš Cipot
Gostoljubni in ambiciozni ljudje
O pomenu jezika in kulture ter bogastvu sožitja v Prekmurju, ki je lahko vzor za Slovenijo in sosednje države, je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo, uvod v molitev očenaš je imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pozdrav miru pa nadškof Alojzij Cvikl. Soboški škof Peter Štumpf je v pridigi praznični dan označil kot enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda, »ko se njegov del v Prekmurju skupaj z vsemi Slovenci doma, v zamejstvu, v tujini ter z vsemi, ki so prijatelji prekmurskih Slovencev, Bogu zahvaljuje za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, verovanja in ustvarjanja v domovini Sloveniji«.
Prelomni časi
Pred letom 1919 je bilo Prekmurje kar 900 let zunaj slovenskega ozemlja. Po razpadu Avstro-Ogrske in po odločitvi Pariške mirovne konference so bili prekmurski Slovenci državno-pravno, jezikovno in kulturno združeni z matičnim narodom v Sloveniji. Največje delo, ki je privedlo do teh prelomnih časov, so opravili slovenski narodni buditelji, Jože Klekl st. in njegovi sodobniki, oba Küzmiča, Klekl mlajši, Ivanocy, Jerič, brata Kühar, Baša in mnogi drugi. Na Pariški mirovni konferenci je ključno vlogo odigral Matija Slavič, ki je kot vodja pogajalske skupine kraljevine SHS prepričal udeležence, da Prekmurje dodeli kraljevini SHS, in prosil konferenco za pooblastilo, da lahko ozemlje zasede z vojsko. Priključitev Prekmurja k matičnemu narodu so s shodom proslavili 17. avgusta 1919 v Beltincih. Od leta 2006 je 17. avgust državni praznik.
Pred letom 1919 je bilo Prekmurje kar 900 let zunaj slovenskega ozemlja. Po razpadu Avstro-Ogrske in po odločitvi Pariške mirovne konference so bili prekmurski Slovenci državno-pravno, jezikovno in kulturno združeni z matičnim narodom v Sloveniji. Največje delo, ki je privedlo do teh prelomnih časov, so opravili slovenski narodni buditelji, Jože Klekl st. in njegovi sodobniki, oba Küzmiča, Klekl mlajši, Ivanocy, Jerič, brata Kühar, Baša in mnogi drugi. Na Pariški mirovni konferenci je ključno vlogo odigral Matija Slavič, ki je kot vodja pogajalske skupine kraljevine SHS prepričal udeležence, da Prekmurje dodeli kraljevini SHS, in prosil konferenco za pooblastilo, da lahko ozemlje zasede z vojsko. Priključitev Prekmurja k matičnemu narodu so s shodom proslavili 17. avgusta 1919 v Beltincih. Od leta 2006 je 17. avgust državni praznik.
»Ob zlati obletnici je najmanj sto razlogov, da jasno in odločno sporočimo, da smo tukaj doma pošteni, delavni, prijazni, gostoljubni in ambiciozni ljudje. Tudi mi si prav tako kot vsi preostali Slovenci zaslužimo podpore in priložnosti, da s svojim delom in znanjem zagotovimo večjo blaginjo Prekmurju in celotni Sloveniji,« je sporočil beltinski župan Marko Virag.
»Pokrajina ob Muri je dala številne znanstvenike, pesnike, kulturnike, zdravnike, športnike in podjetnike, na katere smo lahko ponosni, in čeprav so v preteklosti propadli nekateri gospodarski paradni konji, danes dokazuje, da je to regija priložnosti z visoko gospodarsko rastjo, ki s strateškim trajnostnim pristopom, inovativnostjo ljudi, domačim znanjem in tujimi naložbami prebivalcem ponuja možnosti za dostojno in zdravo življenje,« pa je povedal predsednik DZ Dejan Židan.
