Na zvoniku odprli razgledni balkon (FOTO)
Ko smo se v spremstvu župnika Andreja Golčnika povzpeli po 127 stopnicah v zvonik mogočne cerkve v Šmarjeti, se je z balkona razprostrl čudovit razgled na širšo okolico. Gorjanci in Trška Gora so imeli snežno odejo, Šmarješke doline pa zadnji sneg ni pobelil. Čudovit je pogled od tam gori, ob jasnem vremenu seže v dolenjske občine pa tudi v Posavje in Zasavje. Balkon je na višini 24 metrov, zvonik pa je precej višji, 52 metrov meri.
»Dolga leta je bil govor o tem, da bi v zvoniku cerkve sv. Marjete uredili razgledni stolp, saj ima cerkev, ki so jo začeli graditi leta 1909, posvečena pa je bila leta 1928, razgledni balkon. Prav ta je posebnost v slovenskem prostoru,« pravi Golčnik, ki je v Šmarjeti župnik zadnje desetletje. Načrte za cerkev je izdelal arhitekt Josip Vancaš, a jim je Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju nasprotovala, češ da so prebogati za deželo in da imajo preveč nepotrebnih okraskov na zvoniku in fasadah. Kljub temu so se v Šmarjeti odločili za gradnjo, veliko so krajani zato postorili kar sami, je pa ta cerkev nadomestila starejšo srednjeveško prednico.
tisoč evrov je stal projekt.
V zadnjem letu so se ideje o razglednem stolpu uresničile. »Z občino Šmarješke Toplice smo našli rešitev, občina je tudi plačala vse stroške obnove, razgledno točko pa upravlja Zavod za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice,« nadaljuje Golčnik, zadovoljen, da so v kraj in občino z županom Marjanom Hribarjem prišle nove ideje, turistični potencial pa dobiva tudi Šmarjeta. Celotna obnova in ureditev zvonika sta občino stali 80 tisočakov. Med drugim je bilo treba na novo izdelati lesene stopnice in šest podestov, kovinske spiralne stopnice pa so ostale, kot so bile. Prav tako je zvonik dobil novo električno napeljavo in razsvetljavo, saj sta bili ti prej, tako kot stopnice, bolj servisne narave – le za nujna dela.
Razstave na podestih
Vsak od šestih podestov je priložnost za krajši postanek in počitek, hkrati pa ponuja zanimivo vsebino. Na enem so predstavljeni župnija in vseh sedem podružničnih cerkva, tu bo v bližnji prihodnosti manjši muzej. V petem podestu, na primer, si lahko ogledamo staro stolpno uro in raglje, ki so jih uporabljali v velikonočnem tridnevju. Na šestem, kjer je okoli zvonika tudi balkon, so trije mogočni bronasti zvonovi, med potjo do razglednega balkona lahko spoznamo tri rojake.
Najprej Jožeta Karlovška, neutrudnega raziskovalca in strokovnjaka za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalca ljudske umetnosti, gradbenika in slikarja, po njem so lani poimenovali tudi glavni trg v Šmarjeti. Predstavljen je še Janez Zalokar, duhovnik, gospodarski pisec in leksikograf, rojen v bližnji Vinici pri Šmarjeti, spoznamo pa tudi življenje in delo nekdanjega župnika Janeza Volčiča, ki je prišel v Šmarjeto leta 1875, umrl pa je 1887. Na treh podestih so razstavljene odlične fotografije cerkve in okolice iz različnih zornih kotov in v različnih letnih časih, njihov avtor je kar župnik Golčnik: »Že od srednje šole se ukvarjam s fotografijo in fotoaparat je moj zvesti spremljevalec. Najraje pa slikam naravo.«
Dvorec z letalom
Ureditev dostopa do zvonika v cerkvi sv. Marjete je le del celotnega urejanja vaškega središča Šmarjete. Že spomladi bodo tlakovali vaški trg, kjer so pred letom in pol postavili fontano cvička – to je doslej obiskalo več tisoč turistov, lani pa so Gregorčičevi na trgu povsem obnovili nekdanjo Karlovškovo hišo. Tako je zdaj Dvorec Gregorčič, katerega posebnost je letalo na strehi prizidka, pomembna turistična pridobitev.
Načrtujejo tudi obnovo tako imenovane Moletove štale. »V njej bodo večja dvorana, trgovina s spominki, info točka, prostore bodo dobile članice Društva podeželskih žena Šmarjeta,« našteva Darinka Bobnar, direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice. Najbolj obiskane so Terme Šmarješke Toplice, vse bolj urejeno in turistično privlačno podobo dobiva tudi dolenjski naravni biser Klevevž, kjer je nekdaj stal mogočni grad, katerega obrisi so danes zavoljo urejanja okolice vse bolj vidni. Prav tako urejajo sotesko potoka Radulja, ponudbo v občini zaokrožuje še Hiša žive dediščine v Beli Cerkvi, po občini pa vozi turistični vlakec.
»Pripravljamo kulturne dogodke, tako da turistično dogajanje ni namenjeno le turistom in popotnikom, temveč tudi domačinom,« doda Bobnarjeva in spomni na odmevna božična koncerta, kjer se je prav cerkev sv. Marjete izkazala kot izjemno akustična. Njena vrata so odprta vsak dan, za vse, ki bi si želeli povzpeti na zvonik in uživati v čudovitem razgledu, pa je najbolje, da se najavijo v omenjeni zavod. Trenutno so ogledi predvideni od četrtka do nedelje med 12. in 16. uro.
